Thursday, October 9, 2008

Nov blog... http://katka1986.blogspot.com/

Nekaj pohval, kritik... Sama pa sem se odločila, da imam mogoče nov hobi- pisanje bloga. Da ne bom pisala le v moj domači dnevnik (moja navada še odkar sem bila stara okrog 8 let in mi je moja teta kupila prvi dnevnik z dinozavri). Seveda je vsebina mnogo drugačna, a je vseeno nek spomin, ki ga bom z veseljem hranila.

Le, da definitivno naslov ne bo več "my american dreams". Ne bom rekla, da sem jih uresničila, a dobila sem nove. In definitivno jih bom še več...

Tako da... Naslov je (povezava je tudi na levi strani)
http://katka1986.blogspot.com/

Komentarji zaželeni, kritike še bolj!!!

Se vidimo, slišimo... Kavice:))))) Haha:))) Love it and I missed it:)

Katja

Nov blog...

Friday, October 3, 2008

Home sweet home!!!!




Ce se kdo bere...

Najprej hvala mojm prjatlam, res ste najboljsi, da ste mi pripravili tako presenecenje polno balonov, mojga rumenega muskata, pa seveda majck... Lepo je biti spet doma, med ljudmi, ki te poznajo, ki te majo radi...

Malo seveda pogresam moje amerisko zivljenje, imam malo zmesano spanje (oprosti mami za budnico ob 5ih zjutraj, ceprav ne vem kje je logika, ker bi mogla iti ob tej uri sele spat...), ampak saj se bom navadla... Ce sem se tam, se bom tudi tukaj, rabim le malo casa.



Skratka, trenutno sem doma, svet pa se caka name... Sigurno to ni bilo to prvic, niti zadnjic. Plani za prihodnost se veliki, zelje se vecje... Sanje sanjam nove in nove, nikoli jih ne zmanjka. Seveda pa bo letos na prvem mestu faks, naslednje leto mogoce malce studija v tujini... Ce bom pa prepridna na faksu (mogoce lahko koga tudi presenetim, celo sebe) pa naslednje leto spet amerika?!? Mogoce le obisk... Ampak poleg faksa se kaksna ekstra sluzba... No ja... Tudi tam obstaja mnogo krajev, ki jih nisem videla in jih zelim, a kaj ko je se toliko mnogo dezel, drzav, mest in vsega, ki jih se mislim videti in so blizje... Ampak definitivno me nekoc se caka...

Sem pa danes slisala, da ne mores videti vsega kar si zelis, narediti kar si zastavic, kajti nekaj vedno manjka... Ce ne drugega je zivljenje prekratko, ampak kdo pravi, da ne morem poskusiti videti cim vec?!? Let's just wait and see...

Dones malo zuranja, Franci me je baje cakal celo poletje, cez dobre 3 tedne pa v Egipt.... Kratke pocitnice, velike sprembe, a komaj pricakovano...




Napisem porocilo iz Egipta, decembra pa mogoce Poljska na hitro... Po financnih in casovnih zmoznostih...

Se slisimo, berem...

Hvala za komentarje, podporo, prijateljstva...

Vedno pa se bom na koncu vracala domov, tudi ce le za kratek cas, kajti svet caka name (vsaj upam tako), jaz pa definitivno nanj!!!!

RADA VAS MAM!!!!
Katja

Monday, September 29, 2008

Last day...


Pa je minilo... Vsakemu je znano, da se vse enkrat konca. Vcasih si zelis, da bi se trajalo, obcasno celo v vecnost, spet drugic pa si zelis, da nekaj cim hitreje mine in se vse vrne na stare smernice.

Sama si trenutno najbolj zelim, da bom cimprej doma, ker vem, da grem jutri v vsakem primeru v Slovenijo in ne bom ostala v USA, in vseh teh ur potovanja definitivno ne cakam. Letalski sedezi definitivno niso tako udobni kot postelja, niti tista v hostlu, ampak je le ena noc;) Potem pa domaca postelja, ki me vsaj upam, da caka...

Drugace pa novega ni nic posebnega, nic novega...

Oddelala sem svoja zadnja dneva- v dezju, supevizorji so mi rekli, da so bli veseli, da sem delala za njih... Ne glede na to, da Dorneya nisem ravno marala, tudi moje delo mi ni bilo ravno pri srcu, sem se potrudila in ga opravljala kolkr dobr se le da (ceprav sem mela vcasih mal prevec ali premalo denarja... Vse v ravnotezju;)

Sem pa tudi prvic stanovala v ameriski hisi in ameriski druzini, ki je bolj kt ne podobna nasi... Sem imela pa sreco, da je hisa v naravi, res lepo... In tudi stanovalci so bili zakon... Tako, da sem imela lepe zadnje 4 noci v Allentownu....



In za informacijo- tudi gameboya sem si kupla (Petra fotoaparat imas, MP4ja pa niso nobenga pametnega mel, pa saj mas GSM:)

Lepe zadnje pozdravcke iz Amerike...

Se vidimo v sredo !!!!!!!!!!

Katja

Wednesday, September 24, 2008

New York II

Ker me je malo zdravje zafrknilo (prehlad nc hujsga, ampak solzice iz okic vseeno niso najbolj prijetne in zamasen nos...jamram kt stara mama, ampak vseeno), sem bila micken bolj lena v telem New Yorku. Tako da dobro, da imam oziroma sem imela 4 cele dneve, 3 eden pa se ostaja.

vceraj sem potem res odsla do Muzeja NYPD, ter bodies exhibition. Kdo bi si mislil, da bom tako rada v muzeje hodila, ampak ce so zanimivi, ni panike, pa se New York pass sem imela, tako da sta bila oba vkljucena v ceno. Potem sem se sprehodila po Greenwich village in nakoncu se odpeljala s subwayem do Lincoln centra, kjer imajo res lepo operno hiso, teater, del celotnega kompleksa, ki obsega 3 ulice, je pa tudi znamenita Juliard school. Tako da sem ze ob 18.00 zakljucla moj dan. Potem pa sem malo brala in odsla zgodaj spat...

Danes pa spet en kratek dan, ki se je zacel v Madison square garden, kjer igrajo tekme hokejska in kosrkaska ekipa, ter imajo razne koncerte kot so Madonna, elton John... sedela sem v zasebni lozi, na zalost ne med koncertom, ampak imajo res vse... WC, kuhinjo, kar ti srce pozeli:)

Potem sem se sprehodila do Empire state buildinga vse do 86. nadstropja, videla razgled nad New Yorkom, sla na skyride.... ter se sprehodila do Muzeja sexa, da sem pogledala se gift shop, ki je bil med mojim obiskom zaprt- bilo ravno v blizini, tako da...:))) Haha...

Zdaj sem pa ponovno v hostlu... In komaj cakam, da grem v dezelo sanj, ceprav ura ni se niti sedem... nisem za nikamor...

Lepe pozdravcke iz New Yorka

Katja

Monday, September 22, 2008

New York I

Pa je minil prvi dan New Yorka, ce ne stejem vceraj, k je po pristanku aviona sledilo bolj kt ne setanje naokrog potem pa tezko pricakovano spanje. Saj avionski sedezi definitivno niso kot domaca postelja (no tudi sobe v hostlu se ne morajo primerjati:)

Danes smo zjutraj sle na Statue of liberty in Ellis Island. S kipa svobode se je razgled na Manhatann in tudi New Yersay, Ellis Island je pa bolj kt ne muzej. Nato pa so sle Urska in Jasna za sebe, jst pa sem si sla pogledat ameriski sportni muzej, nato pa sem sla do prizorisca teroristicnega napada 11. septembra 2001. Sprva sploh nisem bila prepricana ali sem na pravem mestu, kajti tam kjer naj bi po zemljevidu bil je bilo gradbisce, kjer sedaj ponovno zidajo dvojcka, ki bosta imela na dvoriscu spomenik preminulem v tem teroristicnem napadu. Nato sem zavila v muzej, ki so ga ustanovili svojci umrlih oz. ljudje, ki so povezani z napadom na dvojcka.Zgodbe, slike, kratki dokumentarni filmi... vse to ti stopi do srca.

Pripovedovanje zenske, ki je izgubila moza; moza, ki je izgubil zeno, ker je bila na napacen dan v World trade centru; mame, ki je izgubila sina gasilca tistega dne. Ko pripoveduje o zenski, ki je v petih letih pred napadom dvakrat prezivela neko redko obliko tumorja, in je bilo v avgustu 2001 koncno vse vredu. S fantom sta se oktobra nameravala porociti... potem pa pride smrt zaradi cisto drugacnega vzroka. Ali pa nekdo, ki je bil v letalu, ker je hotel biti eno uro pred njegovim letom doma, in je zamenjal polet.

Zgodb mnogo in vsaka me je posebaj presenetila. Americani si mislijo, da je to tragedija amerike, ampak mislim, da je nasje novica takrat sokitala prav tako kot americane, ceprav se to ni zgodilo na nasem kontinentu, se manj pa v nasi drzavi. Vse to mi bo ostalo v spominu.

Mogoce imajo tale 11. september nekateri za promocijo, ampak slisati zgodbe, videti slike, govoriti z osebami, ki so vpletene... Vse to je nekaj, kar ne zacutis, ce ne slisis...

Po tem sem odpeketala se do cerke sv. Paula, kjer so pomagali, hranili resevalce, gasilce, policaje po dolgih urah resevanja, City halla in city hall parka, do court housa, ogledala sem si Wall street, Battery park, NYPD police memorial (jutri grem se v muzej, ki je bil danes zaprt), videla Brooklyn bridge...

Jutri pa se ne vem. Bom sla zjutri na kavico in se odlocila.

Napisem se kaj preden pridem domov. Se dober teden... Do takrat pa pozdravcke:)

Katja******

Friday, September 19, 2008

San Francisco

Pa tudi nasa zadnja postaja pred New Yorkom postaja pocasi preteklost. Peljale smo se cez Golden gate bridge, si ogledale mesto jutri pa odrinemo se na Alkatraz... Kar seveda komaj cakam.

Danes sem pa mislim, da po vsem tem casu odkar sem v Zdruzenih drzavah jedla normalno, ma kaj normalno, fantasticno hrano na svetu. Sva se z Ursko odlocili, da je cas (sploh glede na to, da smo v San Franciscu), da si privosciva ribjo hrano... MMMMMMMMMMMM..... Sicer sem za obrok porabila kot obicajno porabim za par dni, ampak mi ni niti malo zal... Rakci, no moram reci raki, so bili fantasticno... No mami, tvoja buzara je se vedno najboljsa: da o ocitovih ribjih mojstrovinah na zaru ne govorim:) ampak tako velikih rakov pa res se nisem jedla in sem tako navdusena... Skratka zakon:)

Jutri pa se na Alkatraz, nato pa moramo ujeti letalo- na katerem tudi prezivimo noc:) Potem pa New York do petka, ko jaz odrinem nazaj v Allentown, Urska se naslednji dan odpravlja domov, Jasna v nedeljo... Jst sm pa prva prisla in zadnja odhajam v torek... In sem v sredo doma....

Kar hitro je slo, tele moje minute na racunalniku pa tudi...

PS: Jutri po pameti:))))))Jaz pa spat...

Katja

Tuesday, September 16, 2008

Los Angeles, CA

Pa smo 2 dni nazaj prispele v mesto filmskih zvezd in blisca. Pot do sem, iz Las Vegasa je bila pa kar dolga, saj smo si (zaradi poceni aranzmaja) rezervile avtobusno karto pri neki kitajski avtobusni druzbi. Najprej jim nekaj niso "štimale" naše rezervacije, kao da ni plačano, nato smo vodicki, ki je spremljala voznika, ker ni znal anglesko, cisto zamesale sedezni red (je bilo kot na letalu, kjer ima vsak dolocen sedez), s tem da smo ji komaj kaj dopovedale, kajti tudi ona ni bila ravno vesca angleskega jezika. In potem se pot med samimi Kitajci, ki so nas zaradi zacetnih kompklikacij postrani gledali... Ampak konec dober, vse dobro- uspelo nam je prispeti do Los Agelesa, mesta angelov.

Receptor v hostlu nam je rekel, da zgledamo tako zelo utrujeno in nam je dal sobo za 3, kljub temu da smo placale 6 posteljno sobo. Ampak, kdo bi se pritozeval. Hostel simpaticen, ni luksuz, ampak tega tudi nismo pricakovale. Moram pa reci, in hkrati potrkati po lesu, da smo imele do sedaj sreco s hostli. In tudi ta stoji nasproti Kodak Theatra, kjer poteka prireditev oskarjev. pred vhodom je "walk of fame", cez cesto metro postaja. Nic nam ne manjka.

Vceraj smo sle v Universal studio's, nekaksen tematski park, podoben Disney worldu, vendar vsaj za mene bolj zanimiv. Tako da smo imele en luskan dan v svetu filma. Jutri pa se odpravljamo na eno turo okrog Los Angelesa.

Lepe pozdravcke...

Se kmalu vidimo, do takrat bo pa tale blog moral zadoscati...

Po ze vec kot 3 mesecih v ZDA, kar komaj cakam, da pridem domov:)Še 15 dni!!!!

Katja

Saturday, September 13, 2008

VIVA LAS VEGAS

V Las Vegas smo prispele ob 1.00 zjutraj po lokalnem casu. prvi plan je bil prispati na letaliscu, kasneje pa smo odnesle prtljago v hostel in se setale celo noc po mestu, ki nikoli ne spi.

Tako da smo si prvo noc ogledale vecino mesta, sle v Bellagio, kjer sem sama zapravila 5USD... Tako da lahko recem, da sem zapravila nekaj denarja v igralnici v Las Vegasu. Sprehodile smo se po "Parizu" in "New Yorku", si ogledale najvecjo cokoladno fontano na svetu v Bellagiu, vidle ogromno ne ravno treznih ljudi, tudi tistih, ki so zapravili ogromne vsote denarja. Se smejale, kako imajo tukaj tudi porocno kapelo, kjer se lahko porocis "drive through"...

Kljub utrujenosti, casovni razliki (sedaj je razlika s slovenijo 9 ur), smo prehodile, si ogledale vse, naslednji dan in noc pa cel prespale. Vceraj je sledil obis slavnih outletov, vodne fontane pred bellagion, italijanskih benetk... Z Ursko pa smo sle tudi na vrh Stratosfere, kjer sem seveda, neumna kolikor sem, sprobala dve voznji 350 metrov nad zemljo. Adrenalina ne manjka...:) Full zakon.

Danes je bil pa na vrsti Grand Canjon... Kar bodo pa slike povedale vec. Jst bom pa, ko bo malo vec casa in manjsa utrujenost napisala kaj vec...

Do takrat pa lepe pozdravcke iz Las Vegasa...

Se dobra 2 tedna in sem doma...

Pozdravcke & Lupcke...

Katja

Stari Grehi 2- ORLANDO, DISNEY WORLD

Disney world- prostor, kjer se lahko za en dan prelevis v otroka, ki ga se vedno skrivas v sebi. Mesto sanj.

Sem mislila, da bom videla vse nove stvari, ampak sem bila micken razocarana, ne pa toliko, da mi disneyworld ne bi bil vseeno vsec. kar nekaj stvari je enakih, kot so bile v Parizu skoraj 10 let nazaj... Ampak sem uzivala, smo si ogledale ognjemet, predstave, se vozile z space shuttli, bile v hisi groze (no dveh)...

Imajo pa v Orlandu definitivno preveliko stevilo parkov, da bi si lahko vse ogledala v enem dnevu. Bile smo v Disney hollywood studios do 16.00, nato pa smo sle v Magic kingdom, karljestvo carovnije...

Na zalost je bil zakljucek tega lepega, zabavnega, carobnega... dneva zame precej klavrn (zgleda da so otroci precej neprevidni, v kar sem se v Disneyu prelevila), ampak hvala mami za pomoc... Pa da si bla na drugi strani telefona, k sem te rabla:) Da se lahko zdaj odvija vse po planu!!!

Rada vs mam!!!

Katja

Stari Grehi 1- MIAMI

Nism se zgubila, niso me hurikani, tornadi ipd. odnesli, sam enostavno ni bilo casa, energije za kak nov post. In sem si zadnjo noc v Las Vegasu prisparala za to. Slikic ne bo, ker nisem na Jasninem laptopu, kjer so nalozene. Obljubim pa da jih dodam takoj ko pridem jutri v Los Angeles.

No Miami... Kraj, kamor gres na dopust, saj drugega kot se prazit na soncu v peklenski vrocini in vlagi cez dan skorajda ni za poceti. Zvecer pa seveda zuranje na Ocean,s drive.

Ker pa tisti, ki me poznate veste, da nisem ravno tip cloveka, ki bi lezala na plazi cele dneve in se predajala soncnim zarkom (za razliko od Jasne, ki jo je sonce precej opekel), sem sla na turo v Everglade. 30 min izven Miami beacha, v mocvirje gledat micken narave, ptice in aligatorcke. Tisti ta mickeni so prov lustni in se mi je uspelo celo slikati z enim.:) Seveda za placilo, v Ameriki ni nic zastonj. Vozili smo se z "air boat"- ladijce, ki se jih lahko spomnes iz Policijske akademije (enega izmed delov). Nisem se pa spomnila ali so nosili naglusnike- meni bi bobnici pocli brez njih, kljub njim pa so me usesa se vedno bolela:) Ampak izkusnja je izkusnja in seveda potrpim!!!

Skratka, Miami... so plaze. Nic posebnega... Mogoce se kdaj, ampak prej bom poskusila kaj drugega:)

Pozdravcke

Friday, September 5, 2008

Miami- prvi vtisi

Pa smo jo vceraj mahnile iz Washingtona DC v Miami. Ob 5ih zjutraj (si lahko verjames) smo imele narocen blue shuttle iz hostla, ker smo malo zasrale z izbiro letalisca in bi za potovanje do tja potrebovale vec kot 2 uri. Tako da smo za shuttle placale vsaka 20 USD, 1 ura. In na letaliscu ujele en let prej (nama ga je tisti ki checkira ljudi zastonj prestavil). Tako da sva bile v Miamiju ze ob 12.00

Hostel nic posebnega, so nama pa dodelili dvoposteljno sobo, kar pomeni da ni zraven dodatnih 6 ljudi, kot bi moralo biti, ker v hostlu niso imeli prostora- cena pa je seveda ostala ista.

Sledil je kratek sprehod po lokalni plazi. Veter naju je skoraj prestavljal, plazo sem pa tudi ze videla lepso. Ampak s pustimo presenetiti kaksne so plaze drugje, kar naju caka jutri, ker je bilo danes dezevno zjutraj in sva se odlocile iti malo v shopping- le ta pa se je zavlekel v vecer, ampak ni bil tako "oblacilonosen" kot v Pennsylvaniji. Zdaj jo je Jasna mahnila v morje, je cisto navdusena, sama pa sem skocila v trgovino, da imava jutri sendvice. Je treba sparati, ce hocema videti vse in se malo, kar sva splanirali.

Seveda pa se danes odpravljava malo ven, da vidiva kako zurajo na Floridi.

Orkan Ike naju strasi, midve pa se vedo upava, da bo preskocil Miami in se odpravil kam drugam. Sama pa se malce pohecam- kajti koliko ljudi poznam, ki je ze dozivelo orkan??? Ampak mami & oci ne skrbita, bova ravnale po pameti. Imajo pa v hotelu tudi evakuacijski nacrt, sva vprasali. Skratka upava, da bno jutri soncno, da vidiva ta slavni Miami v vsem svojem bliscu. DOsedaj me se ni cisto nic navdusil. We'll see...

Vec kdaj drugic, zdaj pa jaz pod tus, oblect, se zrihtat in gremo:) Vi pa ze panckate. Tako da sladke sanje... In dobro jutro:)

Katja

PS: Slik ni, ker me moj fotoaparat neki heca in noce nalozit slikic na racunalnik...Ga bomo zacarali:)

Wednesday, September 3, 2008

I LOVE WASHINGTON DC

Sploh nevem kje bi zacela. Vceraj smo se po majhni zmesnjavi z avtobusi tocno ob 10.00 odpeljale iz Allentowna. Ne morte si predstavljati kako sem bila vesela...Sle smo z Bieber busom do New Yorka, ceprav bi bilo mnogo hitreje odditi iz Allentowna v Washington direktno, ampak nayalostso avtobusne povezave iZ tega mesta v Pennsylavianiji obupne. In potem sva ob 13.00 odsle iz New Yorka proti najini prvi destinaciji...

Prvi koraki na tleh Washingtna in prva voznja z metrojem . Prvi vtis hostla je bil- ne razocaranje, ampak ni ygledalo prevec "promising" od zunaj- ampak prvi vtisi obicajno varajo in jeta hostel prva liga. Tako da ce bo kdo kdaj v Washingtnu Hilltop hostel zmaga. 2minuti stran je metro, 5minut stran liquer store, 5 minut s kolesom (sva se vozili vceraj)trgovina... Ni da ni. Prijazni zaposleni,smo pekli na zaru vceraj, igrali biljard, spili malo alkohola, hostel cist... Ni luksuy, je pa prisotna neka domacnost. Res mi je vsec tukaj... Bi se kar ostala. aja, pa da ne pozabim, da je Nemec vceraj igral na kitaro, Avstralec je pel, okrog nas pa svecke... Really nice... Slikice kak drugi dan...

In danes sva bile v centru Washingtona ze navsezgodaj zjutraj, ko je bilo se vse zaprto. Sva sli na zajtrk, jajca bacon and cheese, ter zame tako obvezna kavica. Nato sva zavili v pisarno s turisticnimi informacijami, si nabrali prospekte, zemljevide... In osli s hop in, out busom po Washingtnu glede na zelo omejeni cas tukaj, kajti jutri zjutraj odletiva proti Miamiju.

Ceprav v ZDA me je presenetil Holocaust museum... Slisala sem ze zgodbo o zivljenju tam, se o tem ucila v soli, seveda ne manjkajo vsakoletne seminarske naloge o isti temi, ampak tukaj je bilo zdruzeno vse v enem.Slike, filmi, posnetki, zgodbe prezivelih, oblacila, osebni predmeti oseb, ki so mislili, da grejo le v nek "working camp" ne pa prostor za mucenje. Vagon v katerem so prevazali bodoce ljudi,ki so odhajali v pekel. Ko sem stala v njem... Ne morem verjeti, da te lahko preplavijo taksni obcutki, ko poznas majhen delcek preteklosti, ko poslusas zgodbe.Ko ti gre na jok, ko ves kaj so ti ljudje preziveli. Mi se pritozujemo nad vsakdanjim zivljenjem, nekateri iz med njih pa imajo zivljenje zaznamovano z meseci, celo leti zivljenja v teh taboriscih. Tako da decembra, ko nacrtujem izlet na Poljsko, definitivno obisk Auswitza.

Ostale stvari, ki sva jih videle me niso tako sokirale. Ampak mesto mi je res vsec veliko bolj kot New York, vsaj kar sem do sedaj videla. Koncna ocena bo tako po prihodu domov.

Bela hisa je res totalno bela- me prav zanima na koliko casa jo barvajo... FBI stavba nic posebnega,ampak sanje ostajejo. Sem si kupla kapco FBI... Lincoln memorial nice... Slikce bodo povedale vec, moje besede so zdajle totalno zmedene...

Jutri pa polet v Miami. Malo naju skrbi zaradi hurikana Hannah, ki naj bi iy juga Floride zasel proti severu. Ampak bova poskusili sreco. Drzite pesti. Porocam jutri.

POZDRAVCKE IZ WASHINGTONA, kamor se definitivno vrnem ko zberem denar za avionsko karto... Hopefully soon.

MISS U, ampak ni casa za razmisljanje... Haha.

Katja

Monday, September 1, 2008

FREE LIKE A BIRD


Pa sem ga docakala- zadnji delovni dan pred potovanjem, zadnja noc v hotelu Quality Inn... I AM FREE LIKE A BIRD:)Pa mi je nekako kar malo hudo, ker sem sklenila nekaj prijateljstev, navadila sem se na nacin zivljenja... Definitivno ne bom jokala, ampak ko nekaj postane stalnica v tvojem zivljenju, se je tezko navaditi na nekaj drugega...



Kolkrat sem v tveh dveh mesecih in pol rekla, da hocem domov, da sovrazim Dorney park (prison:), da nimam nobene energije vec... Zdaj pa gledam nazaj, pa sploh ni bilo tako slabo. Nisem imela "time of my life" tukaj, je pa definitivno bila nova dogodivscina, ki me je za vedno spremenila. Ki mi je pustila nek pecat v zivljenju in ki se je bom vedno spominjala- malce z grenkobo, ampak definitivno ne z mislijo, da mi je zal denarja, ki sem ga zapravila za njo, da mi je zal casa. Nikoli mi ni zal, da sem sla, malce mi je le zal, kam sem sla. Kajti res si nisem predstavljala, da bom v Ameriki spoznala vec Ekvadorcev in Kolumbijcev, kot pa Americanov.



Jutri pa na pot- docakala sem pricakovano, najvecji razlog, da sem prisla sem. Potovanje po Ameriki. Seveda v teh 25 dneh najinega potovanja ne morem videti vsega zelenega, niti ne vecine, ampak za prvic bo dovolj. Mogoce se pa nekoc zopet vrnem... Oziroma se definitivno vrnem nekoc.



Trenutno se veselim najinega odhoda jutri- ob devetih moramo izprazniti sobe. In prvega obiska Washingtona D.C.



Je pa danes tudi 1 mesec do mojega pristanka v Sloveniji. Po 3 mesecih in pol izven nase mickene drzavice. Ne glede na "zajebancije" tilih dveh Hrvatov v Dorney parku predvsem glede majhnosti drzavice, bi mogl bit micken bolj ponosni na to, kar imamo. Slovenija sicer ni moja sanjska drzava, mogoce tudi ni drzava v kateri bi celo zivljenje zivela in si ustvarila druzino, ampk vedno bo moja domovina... Jao:) Mal sem zabluzila, ampak kar je je:)

Zadnje pozdravcke iz Allentowna,

se slisimo, beremo, kmalu pa tudi vidimo:)

MISS U
Katja

Saturday, August 30, 2008

Zadnji dnevi v Allentownu

Kar ne morem verjeti, da sta pred mano se zadnja dva delovna dneva v Dorney parku (ce ne stejem tistih 2 na koncu septembra tik pred odhodom domov:). Nekako sem se navadila na nacin zivljenja, kjer delas od 9.00 do vsaj 19.00, ce ne se dalje. Ne morem reci, da bom pogresala tak tempo zivljenja ali da bi ga hotela se kdaj izkusiti, bom pa definitivno vsaj malo pogresala Dorney park vsakdan.

Predvsem bom pogresala totalno neumne goste, ki ne dojamejo in ne dojamejo, da se moram drzati pravil- ker mi gostje parka ne pomenijo cisto nic in ne vem zakaj bi zaradi njih zgubila sluzbo in ne imela cisto nic od tega (razen vcasih ponujene nekaj podkupnine, tako so obupani, ker morajo njihovi otroci placati polno ceno zaradi velikosti, ki zadosca za "big rides")



Pogresala bom sodelavce- vsakega pomalo, tudi tiste, ki mi niso bili vedno najbolj prisrcu, oziroma niso pustili najboljsega vtisa. Seveda pa jih je vecina ze odsla domov, americani so v veliki meri odsli na fax, tako da ostajajo v veliki vecini le se srednjesolci iz Allentowna in pa studentje iz okoliscih fakultet, ki jih pa niti ne poznam, ker so prisli na novo.

Pogresala bom tistih nekaj prijateljev (ne znancev) s katerimi sem prezivljala proste trenutke. Obljube, da obiscemo drzave iz katere prihajojo so se sklenile, ampak kdaj bo cas, kdaj bodo financna sredstva omogocala ponovne lete v ZDA, Latinsko Ameriko... Za Evropo ni nekih vecjih tezav:)

Ne bom pa pogresala Dorney parka kot sluzbe. Njihova organizacija je na podnu, skrb za delavce pomanjkljiva oziroma je sploh ni. Saj razumem, da so stranke na prvem mestu, ampak njihova oprema je za v srednji vek. Z boljso tehnologijo bi definitivno potrebovali manj delavcev, kolone bi bile manjse, zaposleni bi se lazje smehljali el dan. In posledicno bi se tudi gostje parka boljse pocutili, ce ze ne drugega:)

Ampak ne glede na to kaj vse bom tukaj pogresala, pa se to ne more primerjati s tem, da pogresam Slovenijo in vse kar spada zraven. Ne toliko dezelo, ampak ljudi, ki jih imam rada (in upam, da tudi obratno:)

Ampak v torek grem novim dogodivscinam naproti. Prva postaja je Washington D.C, kjer ostaneva le 2 noci, tako da bo treba izkoristit dan od ranega jutra do vecera:)



Kaj se dogaja, kje sem (smo), kaksna nova slikica... Bo, ko bo cas, energija... Ampak obljubim, da se bom potrudla... mogoce ne bom napisala nekih izcrpnih porocil, ampak vsaj malo na kratko:) Vec pa v sloveniji, kjer pristanem na Brnikih 1.10 ob 10:45... :)

Do takrat pa keep in touch prek svetovnega spleta:)

Pozdravcke iz Allentowna:)

Katja

Monday, August 25, 2008

Ema

Pa se je mojim bratrancem in sestricni pridruzila se ena sestricna po imenu Ema... Tako da cestitke njeni mamici in ocitu ter bratcu in sestrci:) Komi cakam, da pridem domov in jo mal popestvam:))))))))))))

Do takrat pa so zazeljene kaksne slikice:)

Tamala teb pa tud cestitke za kemijo, zdaj pa cakam le se fajne informacije o matematiki, da ga pol skupaj mal zazuramo:))) Brez slabe vesti:)

Pozdravcke od Katje

Sunday, August 24, 2008

Čakanje...

Med najpomembnejsimi stvarmi, ki jih trenutno cakam je rojstvo nove sestricne ali bratranca. Ki ga kar nemorem docakati:)))Tako da, cakam na sporocilo o prihodu:)

Iztekajo pa se tudi zadnji dnevi moje sluzbe. Cez en teden, v ponedeljek 2.9.2008m, je moj zadnji delovni dan pred potovanjem po Ameriki, ampak se na zalost vracam v Allentown, 26.09.2008, da dokoncam delo po moji pogodbi. Ne zato, ker bi bila brez denarja, ali ker bi nestrpno zelela dobiti moj bonus (v zameno moram delati zadnji dan napisan na pogodbi), ampak zato, ker hocem od Dorney parka dobiti vsaj tisto kar mi pripada, za kar sem res garala.V teh nekaj tednih imam ze skoraj 500 ur narejenih. Mislem, da mi ne bo noben mogu ocitatiti, da sem nekaj razvajena puncka, ki ne ve kaj je delo. Ker se mi zdi, da sem se v telem Dorneyu naucila za celo zivljenje. Definitivno pa sem, kot me eni sodelavci iz Ekvadorja klicejo, postala Chuchita:)Ne vem, ali je pravopisno prav napisano, ampak naj bi pomenilo bitchy bitch-- ampak le do strank v Dorney parku. Zdajle sem se na to spomnila, ker sem imela danes nekaj tezav z enimi temnopoltimi strankami (kdo bi si mislil), ko sem svoj delovnik podaljsala za 2 uri in delala kot ticket taker. In so me napadli, da jim nisem hotla postemplati roke (zakaj ze ne???) in so se zaceli dret na mene (nazalost nisem imela nobene sipe pred mano, kot ponavadi:) jst pa nazaj... Ves kva, eni laznivci pa se naujo na mene drl... Ja no mal jezna, pa sm mogla napisat... Bedni so, nimajo pet pik v glavi... No, pa sm strasla malo jeze na telem blogu:)

Naslednji stvar, ki jo cakam je zadnji prosti dan v Dorney parku (ce mojih pocitnic za potovanje ne stejem), ki je hkrati tudi prvi prosti dan po vec kot 14 dnevh dela non stop... Si ga zasluzim:)

In potem potovanje- kaj komaj cakam... Mogoce ne toliko vse skupaj, kot sem si mislila ampak svobodo. Ki jo dokrito povedano pogresam:) Ker tukaj tole je k...c. Seveda pa komaj cakam, da vidim FBI v Washingtonu, plaze v Miami-ju, Disney world v Orlandu, casinoje v Las Vegasu, Grand Canyon, Hollywood, ucne ure deskanja v Californiji, San Francisco, Niagarske slapove in seveda vse v New Yorku...

Seveda pa tudi komaj cakam, da pridem nazaj v Allentown, se zadnjic v mojem zivljenju (v to sem prepricana:), in se zadnjic vidim tistih nekaj ljudi, ki ostanejo za mano v Doney parku, se poslovim od nekaterih Americanov, ki so mi prirasli k srcu...

In navsezadnje, v sklopu tele moje "avanture", komaj cakam prihod domov. Komaj cakam, da objamem moje starse (kot bi rekli nekateri posebaj mami in ocita- sem se spomnila na mail izpred parih dni in tudi let), mojo sestrco k jo ful pograsam, ceprov vcasih nimamo vse poslihtan, moje najboljse prijatelje, ostalo druzino. Pogresano moje stanovanje, pogresam Tajo in Taja:), pogresam moga avtotka ( k pa ga ne bo vec, k pridem domov;(, I wonder how will I survive:)?), pogresam kavice, neskoncne pogovore ob njih, pogresam zuranje (tisto v Francitu vsake nekaj casa;), komaj cakam, da spet spijem kozarcek sladkega muskata (mmmmmmm........),pogresam normalno sluzbo (upam, da je se prosto mesto... Se lahko moje delovne ure raztegnejo:) navsezadnje, ceprav ne vem, ce mi bo kdo sploh verjel, pa mickeno pogresam tudi studijsko litetaturo:) Ceprav se bom po prihodu domov verjetno kesala telih besed, ko se bom morala vsedit za knjige, da naredim se zadnji izpit za prejsnji letnik in vse ostale za prihodnjega. Verjetno se bom scvrla za knjigami, poskusla nardit vse izpite cimpreje in oditi naslednje leto ponovno v Dorney park... Who knows? Jst... Obstaja opcija odhoda v ZDA ponovno, ampak definitvino ne naslednje leto in se bolj sem prepricana da ne v Dorney park... Ali pac?!?

Haha...

No mal sem zabluzila, ampak nekaj sem mogla napisat...

Zdaj pa pod tusi, oprati uniformo in v dezelo sanj... Kolikor ur mi bo pac ostalo za spanje:)

Dani, jst pa cakam in cakam... Nosim telefon s seboj v sluzbo, ceprav ni dovoljeno, pa SMS o novem bratrancu, sestricni kar ne pride in ne pride... No, bom se naprej krsila pravila:) Who cares!?!

Dobro Jutro, pa lahko noc za mene:)

Pogresa vas Katja

Thursday, August 14, 2008

2 MONTHS

Novega sicer ne veliko, ampak glede na to, da danes mineva 2 meseca odkar sem v Ameriki, sem mogla nekaj na kratko napisat... Pa da ne bo zgledalo kot da sem pozabla na Slovenijo (defenitivno ne:).

Uglavnem spremenila sem (no mami je po mojih navodilih- hvala mami) spremenila mojo avionsko karto za v Slovenijo iz 15.10.2008 na 30.09.2008, tako da bom doma, na Brnikih ze 01.10.2008:) Nazaj v realnost...

Do takrat pa...

Pozdravcke:)

Katja

Tuesday, August 12, 2008

Olimpijske igre

Vi verjetno se spite jst pa sem cakala ob televiziji, da bo nastopla Sara Isakovič... In mamo olimpijsko medaljo, sicer srebrno, ampak medalja je medalja... cist micken, micken pa bi bla zlata, ampak vseen:) CESTITAM...

Zdaj pa res dost za dons...

Katja

Selitev, nacrti za potovanje & vsakdan



Najprej lepe pozdravcke. Sem hotla ze vceraj kaj napisati, ampak se je nasa selitev iz Collega v studentski dom zavlekla (vec o organizacijskih sposobnotih americanov kasneje:). Tako da sem seda v hotelu, Quality inn...

Cedar crest college, moj dom skoraj 2 meseca... Skromne sobe, stroga pravila (v vecini postavljena s strani Ann Jones, the bitch)- sem pa spoznala en par americank, ki studirajo ali pa delajo v kolidzu, tako da sem vsaj mela kdaj prevoz za v shopping, New York, za v kitajsko restavracijo, nasmejala sm se jim, zvedla marsikaj novega... Pa se z nekom sem se mela za pogovarjat in poskusati izboljsati mojo anglescino:)



Po pakiranju, pospravljanju sob (nekatre punce so iz hodnikov in kopalnic naredile smetnjak, ker so bile prelene, da bi smeti nesle za college v velik smetnjak,smo stlacli kovcke v 2 tovornjaka (najprej je bil na voljo le eden, ampak okrog 100 punc- ne vem kaj so si sploh mislili:) in potem nam Ann Jones pove, da bodo pripeljali prtljago v Dorney park, kjer jo bomo morali razloziti iz tovornjaka v "training room" in zvecer spet nalozitit... WTF???? Zakaj ze. Bi porabli za to vsaj 3 ure vsega skupaj:) Ampak je ta njihov plan vceraj zmotil dez, veliko dezja.Tako da je prtljaga ostala v tovornjaku... Seveda pa je nase delo potekalo neovirano, kljub dezju, skoraj nic obiskovalcem (sama sem v 1 dnevu zasizila 4000 USD, ponavadi je okrog 20000 USD, vsaj, temu da so sredi dneva zaprli water park... )Ampak je okrog 10 zvecer prva runda le prisla do hotela. Sobe so ciste, hotel soliden, nobenih pripomb, razen do, da je "in the midlle of nowhere"... In ne mormo cist nikamor pridet brez avtobusa ali kombija iz Dorney parka, razen ce zapravmo skoraj celo premozenje za taksi.

Danes sva sle z Jasno v shopping po hrano, kjer naju je voznica avtobusa odlozila, za nazaj sva pa cakale avtobus cele 2 ure, kljub temu, da sva vmes klicale Human resorces vsaj trikrat. So rekli kar cakajta.... Do kdaj ze? Jutri??? In potem smo poklicale kar Ann Jones osebno... In je poslala avto po naju... Beda. Avtobusi so danes zaradi nove lokacije (oziroma kar dveh) zamujali po eno uro, vecina jih je prisla na delovno mesto prepozno, tako da sem srecna, da sem imela prost dan.



Spoznala sem enga Americana iz juga Amerike, ki dela in zraven hotela. No ubistvu je Irec, ampak so se njegovi starsi preselili v ZDA. Sva se mal razgovorila, in sla pogledat moj sanjski avto (na zalost ga niso imeli v barvi, ki sem jo hotla:), tako da sedaj vsaj vem koliko moram prsparati, da ga kupim- ampak bi mogla na zalost kar dolgo delati v Dorney parku, da bi prisla do njega. Tako da bo za sedaj se naprej ostal le sanjski. Ampak zato pa so sanje.

No in Trei... Ja no, bla sem presenecena, ko mi je povedal, da je njegov brat, kot prvorojenec, imel dogovorjeno poroko od petega leta. Po pravici poedano, sploh nisem vedela (oziroma si nisem mislila), da to se obstaja... Ker ne vem, ce bi bla sama ravno zato, da bi mi mami in oci ko sem bila majhna, izbrala osebo s katero se bom porocila. Sj zaupam, da bi poskusala zbrati dobro, ampak ce ne drugega, kako lahko pri otroku ves kaj bo iz njega in podobno... Ampak ok, vsaka traicija, druzinska ali kakrsna koli ze je posebna. And I respect it... Ampak vseeno:) Pol sva se se malo razgovorila... Tko da je cas minil res hitro in se enga novga americana sem spoznala:) Haha:)



Zdaj pa moji, oz. moji in od Jasne plani za potovanje.

Če se nisem napisala, sem dobila odobrene proste dneve za prve tri vikende v septembru (morala bi delati 4, ampak za zadnjega se ne vem, kaj bom naredila:)

2. Septembra (torek) se cimpreje odpraviva iz Allentowna proti New Yorku, kjer bova vecino prtljage pustili pri Jasnini kolegici in s sabo vzeli le najnujnejse. Nato se se isti dan odpraviva do Washingtona D.c.

3. Septembra ostaneva v Washingtnu, in naslednji dan odletiva v Miami (mogoce bom celo vidla Horatia, a ga pozdravm;), kjer ostaneva 4 noci. Nato se odpeljeva (ne veva se ali z avtobusom ali z vlakom) proti Orlandu, kjer bova zasli v Disney world, da prebudiva otroka v sebi. Can't wait. V Orlandu se nama pridruzi se Jasnina kolegica, tako da od tam dalje potujemo 3.

Po dveh noceh v Orlandu odletimo v Las Vegas (4 noci), kjer si poleg mesta igralnic (in CSI-ja:) ogledamo se Grand Canyon. Od tam pot proti mestu angelov, Los Angelesu... Hollywood, jst bi se rada naucila deskat (ali vsaj poskusla mal, je treba probat vse:), vidla Hollywood, Beverly Hills, Rodeo Drive... Potem pa spet z vlakom ali avtobusom do San Francisca. Dve nocitvi in spet smo, mislim da 21.9. nazaj v New Yorku. Od kjer bomo zajadrale do Niagarskih slapov, ce bo cas pa tudi do Bostona.


V naslednjih nekaj dneh pa se moram cim hitreje odlociti kaj bom naredila z mojim zadnjim delovnim vikendom:
-Grem delat, da dobim bonus, ceprav mi to niti malo ne disi, kar bi pomenilo, da se moram vrniti v Allentown, mesto, za katerega sem prisegla, da ga ne vidim vec, ko enkrat odidem
- Dam preden grem potovati odpoved z datumom 26.9.2008 in definitivno ne dobim bonusa
- Pa en dan enostavno poklicem, da mi je zmanjkalo denarja za avtobus iz NY do Allentowna, in da pac ne morem pridit delati ali da sem zbolela... Ali pa pac ne grem in upam, da ne bo kaksnih cudnih posledic:)

Tako da definitivno, v vsakem primeru, razen ce se zgodi kaj povsem nepricakovanega, priletim domov konec septembra in ne 15.oktobra, kot je bilo nacrtovano. Tako da tamala si mela prav, ko si rekla, da pridem prej domov:) Ampak tale Amerika je bila res ( vsaj Allentown) dalec od mojih pricakovanj. ne le od tega poletja, ampak na splosno. Ne bom rekla, da je blo obupno, ampak le pricakovanja so bila previsoka in definitivno prevec sanjam... Sem in se vedno bom. Sanje so vedno pri meni, varno shranjene:) Pa jih nobenem ne dan:)



Mislim, da bo tole za danes vse... saj sem bla pridna in sem se razpisala... Zdej se grem pa stusirat in pred TV (sedaj ga imam v sobi in ga prvic odkar sem v ZDA, torej po skoraj 2 mesecih gledam) in cakam, kaj bo nasa plavalka nardila (Ce sm seveda pravo uro izracunala). Pustimo se presenetiti...

Papa
MUA
Katja

Thursday, August 7, 2008

Nabiranje energije



Ta teden sem imela 4 dneve prosto, ker sem prejsnji mesec zaprosila za njih mislec, da bom odsla za 3 dni v New York. Bolj kot se je blizal datum sem se sprasevala, iti ali ne?!? In, ko sem zvedela, da je plan glede tega izleta popolnoma drugacen od pricakovanega sem si rekla, da je bolje ostati "doma", kajti raziskovanje in odkrivanje Amerike in upanje, da jo spoznam iz drugacnega (v upanju boljsega) zornega kota, kot jo videvam v Allentownu, se pride, vsaj upam glede na komplikacije z vizo v primeru, da dam odpoved v moji prekrasni sluzbi v Dorney parku. No pa se to je, da sem mislila iti z 12 Ekvadorci in Kolumbijci, kar bi pomenilo poslusanje spanscine ves cas, ki je odkrito povedano ne razumem in jo imam pocasi "poln kufr", da so rezervirali le 8 postelj za 12 ljudi (ostali naj bi spali na plocniku ali kaj?), dejstvo da je vecina izmed njih pod 21 in so imeli namen iti zurat- kako ze? Skratka pri tako velikem stevilu ljudi bi se pojavile le komplikacije kam, kako zakaj. In res ne vem zakaj bi si hotela zakomplicirati zivljenje:) Sem pa prihranla vsaj 200 USD tako, da si bom malo vec privoscila kasneje:)

Tako da sem si vzela cas za zabusavanje, branje knjig (mislim, da sem podrla vse rekorde v stevilu prebranih knjig letosnje poletje, kajti za drugega v vecerih, ko pridem iz sluzbe res nimam enerije), nacrtovanje enomesecnega potovanja, koncno sva se tudi z mami slisali prek Skypa:) Ne bom rekla, da sem sedaj polna energije, vendar sem vsekakor prerojena. Svojo energijo pa bom prihranila za naslednji mesec. In res komaj cakam.



Sem pa dva dni nazaj jedla doma skuhano hrano. Sodelavka iz Portorika, ki se je z mozem in 5-letnim sinom preselila v ZDA 4 leta nazaj, me je povabila na kosilo in je naredila hrano iz njene drzave. Ko je zacela rezati nekaj podobnega bananam (le, da je vecje, zeleno in trdo), sem si mislila... Joj, tega siguro ne bom marala, sploh pa ne zraven mesa. Na koncu pa je bilo tko dobr, da sem se prav najedla. Mogoce je bila ena izmed redkih priloznosti, ko sem imela sanso jesti res dober obrok, preden se vrnem v Slovenijo- do tedaj sta pa se dolga 2 meseca... Sem nekje na sredini mojega poletja.



Po prihodu domov pa najprej malo adaptacije na staro-novo okolje, na casovno razliko (upam, da se bom hitreje navadila, kot sem se po prihodu v ZDA, ko sem bla prvi teden cisto zmesana), malo zuranja, da nadoknadim za celo poletje:), izlet v Egipt, potem pa za knjige- na zalost ne taksne, kot jih berem tukaj, ampak bom mogla mal poprijeti tudi za studijske, ki jih vsekakor ne pogresam kaj dosti:) ampak tudi to je treba...

Veliko ljudi pocasi odhaja domov, kar nekaj jih je tudi ze odslo, mi pa se v ponedeljek selimo v hotel. Imena le tega nam niso povedali, tako da lahko le ugibamo kje je, v kaksnem stanju je, seveda pa niti ne vem, ali bom imela povezavo z internetom po selitvi. Tako, da izkoriscam tolo priloznost za javljanje:) Sem si najprej mislila, koncno malo vec svobode, pa je Ann Jones (ki ureja vse glede mednarodnih studentov) dala komando, da so pravila ista (nic alkohola razen pivo in vino), nobenih obiskov cez noc, in zjutraj bodo celo sobarice preverile vsako sobo ali je pospravljena ali ne. Pocutim se, kot bi bila stara 12 let in bi bila v soli v naravi- z razliko vtem, da tukaj delam, tam bi se pa zabavala:) definitivno bo pa v hotelu se manj zasebnosti, kot jo imamo tukaj- ne da sem pricakovala luksuz!!!- ampak tega, da si bom mogla deliti posteljo s se z eno pa tudi nisem pricakovala...Res pogresam moje stanovanje (no od mami), mojo postlo, mojo kopalnico... Ma vse...

Upam, da jutri zvem kako in kaj je z mojim delom, ali so mi ugodili prosnji za spremembo datumov na pogodbi ali pa dopust v septembro za vsaj 14 dni, da bom lahko potovala po ZDA. Drugace pa je skrajna moznost tudi Kanada. Ampa ne bo isto, kajti sm sem prisla v upanju, da vidim ZDA. Ce bi bil moj namen le pridit sem delat in shoppingirat (nekteri so prilsli le zaradi tega), bi ze zdavnaj dala odpoved, ne pa da delam tukaj polna 2 meseca!!!



Zdaj pa grem se mal ven na soncka brati knjigo (bi lahko po vse brebrani literaturi se sama kaj napisala:), spiti eno kavo (ki definitivno ne disi kot kava, ampak je nekaj najblizjega kar sem nasla da ima vsaj zadovoljiv okus, ker mi nescafe ne disi vec:), se pozanimati glede poste (knjig, ki sem jih kupla definitivno ne bom vrgla stran:)... Planov za kasneje pa se nimam...

Aja tukaj so vse slikice:)Ki so ze nalozene do sedaj:)

http://www.picasaweb.google.si/katka986

Pozdravcke
Katja***

Monday, July 28, 2008

Philadelphia and first goodbyes


Sem imela namen napisati post o Philadelphiji takoj ko sva z Berni prisli v dorm, ker bi blo tako bolj podrobno, bolj simpaticno in doziveto, ampak me je premagala utrujenost in sem le zaspala... Ter upala, da nedelja ne pride, kajti 12 urni delavnik me res ni mikal (sem ga nakoncu sicer skrajsala na 9 ur, ker se je Ann iz Anglije poslavljala). Ampak ni blo tako tezko. Sem si v Philadelphiji napolnila baterije in upam, da bodo zdrzale do naslednjega tedna, kajti danes sem z prostimi dnevi zakljucla in me caka ogromno ur v naslednjih 6ih dneh...

No uglavnem... Z Berni sva bile tako navdusene, da bova odsle iz Allentowna in collega, ter da nama ni treba preziveti dneva v Dorney parku, da si dan prej, ko je padla odlocitev, da greva, nisva niti pogledale, kaj bi rade vidle, kje je kaj, kaj sploh Philadelphija je... Saj razen nekih basic info nisva imeli pojma... Ja res sem se potovanja lotila na pravi nacin:) Haha, ampak je bil zato dan boljsi, zamudile pa mislim da nisva veliko. Sicer pa tako ali tako planiram se en izlet tja...:)

Na avtobusni postajo Wesconsville sva si kupile zajtrk (muffin+kavo) in ga pojedle kar na avtobusu (btw, povratna karta je bila 35 USD). Po dve urni voznji sva koncno zagledale Philadelphijo in moram povedati, da je bil prvi vtis precej boljsi, kot ga je naredil New York po prihodu na letalisce JFK. Ampak New York se caka na mene (tisti delcek, ki sem ga ze videla nikakor ni dovolj:). Iz avtobusa sva izstopile, kjer nama je predlagala soferka, takoj zavili do ulice, kjer so gledalisca, university of preforming arts ipd... Kot da bi vedele, kam in kako... Sama pa sem skocila se v knjigarno, si kupla eno knjigico o Philadelphiji (ma tolk lepe slikce- mal se mi mesa:) z zemljevidom tako da sva vsaj vedele kam, kje in kako... Potem sva neumorno iskali neko gostilno, kjer bi lahko sedeli zunaj na soncku, ampak mislim, da v ZDA ne poznajo ravno veliko gostiln, kjer lahko sedis zunaj- jim klima bolj ustreza, kot pa sonce (jaz sem pa posledicno, vsaj mislem, da zaradi tega stalno brez glasa... mogoce pa le prevec govorim... Who knows???)



Potem sva zavili v zgodovinski del mesta, se sprehodili in vmes zavili v Hard rock cafe. Sli v independece hall, kjer so imeli neke predstave, ki sva jih seveda preskocili (vstopnine so bile way too much), sva pa ljudi ki prodajajo vstopnice vprasali za nasvete kam kako... In so bili zelo prijazni, gospa nama je dala zemljevide... Sama sem hodta vidit Muzej o ameriski ustavi, ampak si bom za 12 USD raje kupla ustavo, prebrala knjigo za primerjalca se enkrat pa bo:) Sledil je independenc bell. Vstopnine ni, vsi se hocjo slikati, tako da tezko prides blizu (ampak je uspelo) je pa definitivno precej manjsi kot sem mislila...

Po predlogu prodajalke vstopnic sva si za 5 USD kupili karto za en micken "purple" bus, ki vozi po mestu in se tako odpeljale do ulice, kjer visijo zastave sveta. In tudi slovenska je bila zraven... In sem bla tko vesela, da sem vidla nekaj domacega... Ni veliko, ampak vse kar spominja na dom je ogromno. In oci, popolnoma se strinjam s tabo: "Dom je raj, niso nebesa, niti Amerika" in tudi meni ni zal, da sem odlsla in prisla sem. Ce ne drugega spoznavam sama sebe, nabiram izkusnje, kako ravnati ob dolocenih situacijah (definitivno ne jokam vec, ce se kdo dere na mene, ampak jih le povem, da nimam vpliva na to, kaj si mislijo o ceni vstopnice, ker je otrok prevelik za junior admission, in da ce jim kaj ne pase naj grejo v guest services in njim povejo... Nekteri me butast gledajo, ces a nocs zasluzit denarja, ampak hej, nism placana na profit v dnevu, ampak na stevilo ur...), kako prenasati, ko ti nekaj ne gre po tvojih zeljah, ko spoznas, da ene izmed otroskih sanj niso vec tvoje sanje. Sicer niso prve sanje, ki so se podrle, niti ne zanje, ampak vedno izgubis nekaj...Se vedno pa imam upanje, da se vsaj kaksne uresnicijo... Seveda pa bodo prisle tudi nove. Sicer ne otroske, ampak sanje so sanje:)



Ja pa sem spet zabluzila...:) Kdo bi si mislil... Sem le zaspana, ne pijana:)

No vglavnem zastav ogromno, vidle sva stopnice iz filma Rocky, vmes pa naju je privabil vonj trgovin:) Hey, we''re girls:) Kupla sem si "najkice" za 30USD. Sem vedla, da so znizane, ampak ko sem v naslenji trgovini vidla iste za 60USD se mi je kar nasmejal:) Haha...

Potem sva se malo setali in se odpravili na neko normalno kosilo:) v Italijansko restavracijo, kjer sem upostevala od Helene nasvet in jedla spagete (varno izbero:). Narocila sem polovicno porcijo in pojedla cetrtino te polovice. Bla sem tko lacna, porcija pa ogromna... Tudi hrana je bila dobra, tako da sem se najedla dobre hrane:)

Philadelpija je vredna ogleda, I really liked it:) Noge so me sicer bolele, bla sem utrujena, neprespana... Ampak je bilo vredno:) Ne le to, da sem bila izven dorney parka ampak sem se tudi imela super.

Slikce od Philadelphijo so tukile

http://picasaweb.google.si/katka986/Philadelphia26072008

Vceraj pa se je ena iz mojga oddelka poslovila tako da je bil to tudi razlog, da sem malo prej lahko odsla iz sluzbe... Jaj:) Tako, da smo sli v Fridays, se najedli, malo spili in sli spat. Nic razburljivega, ampak je blo zabavno.

Slikice

http://picasaweb.google.si/katka986/AnnSLastDay27082008

Danes, na se en prosti dan, sem pa le lenarla... No pa oprala posteljnino, postlala postlje, sla v Dorney park oddati neko dokumentacijo in prevzela 4 karte za DP (ce je kdo v ZDA in bi sou v DP naj javi:), se mal vozila z ringlspilam in podobnimi stvarmi, brala. Zvecer pa kot je ze v navadi klepetala zunaj:) Res je razburljiva tale amerika, ampak kaksen dan kot je ta se prav prileze:)



Tako da mi je zdaj pred spanjem komaj uspelo kaj napisati na blog. Za maile pa sem prevec zaspana in tudi za to, da pocakam, da se slike od NYC nalozijo na internet (sem ze povedala, da je internet res obupen v sobi). Jutri po sluzbi bo to prva stvar...

Do takrat pa...

Dobro jutro v Slovenijo, jst pa se bom skrila pod rjuhe in zaspala...

Pozdravcke in lupcke:=)
od
Katje

Friday, July 25, 2008

NYC in ostalo



Koncno mi je v ponedeljek uspelo zapustiti Allentown, ceprav le za 1 dan. Ko smo zavili na avtocesto sem se pocutila prav svobodno... Kdo bi si mislil, da lahko neko mesto na svetu tako sovrazis, jaz definitivno ne:) (sploh pa si ne bi nikoli predstavljala, da bo to mesto v Ameriki:)- in tako smo sli v ponedeljek v NEW YORK.

Ob 8ih zjutraj (no malo cez, kot se za punce spodobi:) smo se odpeljala izpred collega-- 2 Americanki, 2 Anglezinji in jaz. Ker ena izmed americank res ne mara voznje z avtobusom (pravi, da jo v zaprtem prostoru, ce je guzva zagrabi panika) se je odlocila, da ga gremo z njenim avtomobilom in si delimo stroske, ki so bili malo manjsi, kot ce bi sle z avtobusom, saj smo morale placati se parkirnino v blizini Empire State buildinga in cestine...



Destinacija sta bile 2 tocki- Museum of Sex (kot sem ze omenila) in Zivalski vrt v Bronxu, ker je imela ena od americank zapacanga enga tipa, ki dela tam (sprehaja folk, ki jaha na kamelah... Nisem probala, sem mela dve leti nazaj tiste pol urce v Egiptu cisto dovolj:) in smo rekle, "why not", pa da vidmo ta zivalski vrt... Ampak tisti v Central parku, ki je glede na Lonely planet zastonj, bo pa se malo pocakal:) Definitivno ga ne bom zgresila, da ohranim tradicijo s potovanj z mami in mojo sestrco:)

No pa po vrsti...

Za cuda smo parkirno hiso nasle takoj, celodnevna parkirnina je bila 42 USD, kar se mi za center NY ne zdi tako pretirano, sem po pravici pricakovala visjo ceno. Ni sicer majhna vsota, ampak... Potem smo se odpravle mimo Empire state buildinga do muzeja sexa, ki je cca. 5 minut pes hoje oddaljen. Vmes smo seveda, glede na to, da smo imele dve americanki zraven zavile v McDonaldsa. Full sm si zazelela tisto ledeno kavo s tadobrim sladoledom, ampak tukaj je ledena kava dobesedno ledena kava- kava+led. Tako da ni blo nc... Razocarana. Majo pa tukaj veliko vec izbire glede hrane in tudi drugacen okus le te. Se posebne zajtrke dobis- al majo to tudi v Sloveniji, pa sam premal po McDonaldsu hodm???



Muzej sexa... Ne vem kaj sm pricakovala, ampak vse kar sem vidla, so bli neki porno filmi in razvoj sexsa v filmih, pornici slavnih (Pamele Anderson, Paris Hilton...,), dokumentarec kako pripeljati partnerja do vrhunca in to prikazan zelo nadzorno. Potem so bili razstavljeni se neki eksponati, knjige o sexu, slike, fotografije... Skratka nic posebnega... Spustile smo pa del zivalskega sexa, ki me po pravici povedano niti ni zanimal, ker so prenavljali muzej, zato je bila vstopnina le 5 USD. Zaradi istega razloga je bil zaprt tudi gift shop, tako da se moram tam nujno oglasiti naslednji teden, ko bom ponovno tam, ker ima ena kolegica rojstni dan in gremo mal pogledat ali je vsaj v NY nocno zivljenje kaj bol pestro, kot v Pennsylvaniji:)

Od tukaj smo sle v Macy- shopping center, kjer najdes vse svetovno znane znamke. Je cenejse kot v Sloveniji, ampak v primerjavi s cunjami tukaj v Pennsylvaniji, kjer nimajo davka na cunje in hrano, je veliko drazje. Res pa je, da tukaj ne kupujemo nekih priznanih znamk kot je Dolce/Gabana ipd.





Potem smo se pa zapeljale do Bronxa, do zivalskega vrta, in se na poti izgubile... IZGUBLJENI V BRONXU... Not the best felling at all... Ampak pustolovscina. Problem je bil v tem, da si je voznica napiala napacen naslov zivalskega vrta in posledicno prepisala napacne smeri kam in kako. Ker tukaj ne poznajo, oz ona ne pozna navigacije:) Tako, da je bila le ta rocna. Mislim, da je vzrok temu, da se stalno vozi le po istih cestah, tudi po NY je vozila sele drugic:)

Zivalski vrt je bil simpaticen, ampak v primerjavi s francoskim, mu ni para. Mislim, da tistega, ne glede na to, da sem bila takrat stara 13 let (a je res ze skoraj 10 let od tega, I can't believe it) ne bom nikoli pozabla:) Haha... Spomini na otroska leta in na tiste 3 tedne potovanja po Monacu, Franciji, Italiji... THE BEST... In nasa prva postaja, Garadaland, je bil vsekakor boljsi, kot tale nas Dorney park prison, kot smo ga poimenovali:)



Slikice od tega kratkega, definitivno prekratkega izleta bojo objavljene v ponedeljek... Sicer mam jutri prost dan, ampak je nek plan, da grem za en dan v Philadelphijo... Let's hope so... Sploh mi ni problem za tele izletke tko kmal ostajat... Love it:)

Danes sem skupaj s placo, ki niti ni bila tako slaba (je varno na mojem TRR) dobila se urnik dela za naslednji teden,ki bo od mene definitivno pobral vso energijo, kolikor jo se imam
PON prosto... Zakaj ze prvi dan v tednu, le en dan od mojega dneva off... Damn...
TOR 09.00-20-00; ok 11 ur dela, sem ze navajena... No problem, vsaj ni do devetih, ker sem potem doma sele ob pol enajstih
SRE 09.00-20.30: bo se slo...
CET09.00-20.00 Spet isto...
PET 09.00-20.00 Again...
SOB 08.30-20.30 Dvanajst ur, kdo si je to zmislil, sovrazim dneve, ko delam dvanajst ur, enajst in pol je se kul. Kje je tuki logika ne vem, ampak vseeno. Vsaj sobota je, ko je ogromno dela. Zvecer sem se pa edino sposobna v posteljo vlezt in zaspat....
NED 09.00-19.30 Zakljucek tedna... In pripava na NY, odidem naslednji dan... In 3 dni prosto... Thank you god...



Ce sem prov sestela 68 ur- moj rekord, pa sem mislila, da je blo 63 ur, tisti teden ko so imeli independance day, ogromno. Bomo preziveli... Ce sem vse, bom pa se to:)

To bi bilo na kratko vse. Mela sem tolk idej kaj za vraga napisat, zdaj je pa vse iz glave slo... Saj vem butasti pisejo, pametni si zapomnijo. Sm mislila, da sem pametna, ampak sem se ocitno zmotila...:) Haha

Slikice ob priliki, definitivno najkasneje v ponedeljek, ko prilepim se tiste iz Philadelphije:)

Do takrat pa... Pozdravcke, poljubke, objemcke... prek oceana, do nase majckene dezelice, ker govorimo slovensko:) Ceprav so nekateri prepricani, da smo premajhni, da bi imeli svoj jezik (kdo bi razumel americane?!?)

MUA
Katja

Friday, July 18, 2008

Najprej ogromno pozdravckoc in poljubckov, se vedno iz Allentowna in se vedno iz collega. Z najinim (tukaj mislim Jasno) Ocean city-jem ne bo nic, ker bi nama potem ukinili vizo, kar pa si seveda ne zeliva, ampak kaj kmalu prihajajo dnevi katerih se zlo veselim:)

Prvi tak dan je ze ponedeljek, ko grem z enimi Americankami, ki studirajo in delajo tukaj na collegu kot neke nadzornice, v New York. Sicer bo le en dan, ampak komaj cakam, da grem iz Allentowna. Razlog je eden in edin: gremo v Museum of sex:) Pa da vidimo to cudo od cuda. Mislim pa, da se bomo ustavile se v zivalskem vrtu v Bronxu in seveda zasle v kaksne trgovinice:) We'll see... Ampak kot posledica mojega dneva off v ponedeljek bom mogla, ker sama nisem imela prostega dneva, delati v sredo na parkingu (borring, si morm se kaksno knjigo kupt:), but who cares... I am going to museum of sex:) Haha:) Porocam kako in kaj:)

Potem imava z Jasno, ce bo dobila frej dan v soboto, plan iti ali v shopping ali v Philadelphio. Tko da se bo vsaj nekaj dogajalo. Ceprav si en dan zelim le lenarit, brati knjige, se veselim vseh telih izletkov:) Za to bo se cas, ko se vrnem v Slovenijo, ko bom zaradi casovne ratlike zagotovo vsa zmesana:)

V zacetku Avgusta pa sem zaprosila za 3 dneve off, 5., 6. in 7. avgust (mislim, da ne bo problema, vsaj supervisorji so mi tako zagotovili), ker ima Jessi iz Ekvadorja rojstni dan in gremo spet v New York, malo spoznavati nocno zivljenje, si pogledat Statue of Liberty, Ground zero, Empire state building... Zapravt micken dinarcku, ampak ne prevec, da mi bo se za septembra kaj ostalo:)

Naslednji datum, ki ga komaj cakam je pa 11.8, ko se moramo izseliti iz studentskega doma. Mislim, da bomo zivele v hotelu. Vecina ljudi pa tako ali tako pocasi odhaja domov. Predvsem ljudje iz Latinske Amerike, ker se jim zacne fax v zacetku avgusta (ze sedaj delam povprecno 55 ur v 5 dneh, me prav zanima kako bo v avgustu... Bom totalno brez energije). Tako da bomo kak dan potocil tudi kako solzico. Ampak slovesa so sestavni del zivljenja in potovanj, kot je to:)

Ne vem, ce sem ze napisala, ampak moji plani glede odhoda v Slovenijo, potovanja po Ameriki so se malo spremenili:) Predvsem v datumu, ker imam namen prekiniti delovno razmerje s 1.9 ali pa zadnjim avgustom (so mi na mojem oddelku ravno danes rekli, da ni problema, ker so v septembru le neki special eventi- yay), ker bi me potovanja nazaj v Allentown prevec stala, vzela prevec casa ipd. Tako da, mami bodi v pripravljenosti, da bos spreminjala datume avionske karte:) Ampak sele konec septembra, kajti si bom dala duska:)

Smo se z Jasno zmenile, da do konca meseca preucimo kam bi sle, koliko stane ipd. naredimo vsaka svoj plan in okviren izracun stroskov in se druga drugi prilagodimo ter poskusimo potovati skupaj. Bomo videli. Sem gledala cenike letalskih vozovnic in vlakov in se skoraj bolj splaca malo vec leteti, kot datu cca.700 USD za celo mesecno karto za vlak... In seveda vec videti v enem mesecu.

Tko da... Plani se sestavljajo, zamisli se delajo na delovnem mestu, ko mi je dolgcas:) In imam nekaj, cesar se veselim:)

Zdaj grem pa jaz pocasi spat, ker moram jutri (kljub temu, da bi mogla met day off) ob 8ih v sluzbo. Me prov zanima komu bom ob 8ih zjutraj prodajala karte:) Ker zacnejo ljudje prihajati sele ob 9.30, ko se v parku slisi ameriska himna in razobesi njihova zastava:)

MISS YOU ALL!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Katja

Monday, July 14, 2008

1 MONTH

Danes je tocno en mesec odkar sem zapustila naso prelepo dezelo in se za dolocen cas preselila v to drzavo prek oceana tako dalec od vseh...

Spomnim se poslavljanja, micken solzic, prvega vdiha zraka na letaliscu v New Yorku, ko sem kot zgubljena kura tacala sem ter tja, zatohlega ozracja, starejse americanke s katero sem sedela na avtobusu iz NY do Allentowna. Cakanja na avtobusni postaji Wisconswille dolgi 2 uri po celodnevnem potovanju in zuranju pred tem, prvem vstopu v sobo... Prvih vtisih...

In sedaj je za mano ze en mesec dela, micken zuranja, pridna pri ogledovanju in setanju na okrog pa se nism bla... Ampak imam se cas. Vtisi so se nardili, razocaranja so sledila, ampak sem se tut sama malo prilagodila, ali pa se vsaj poskusam razmeram, tako da lahko recem... What a month:)

Ampak se veliko je pred mano. Vsaj se mesec in pol dela, ce ostanem v Dorney parku in mesec potovanja... We'll see.. Sama pa si vedno priklicem v spomin pesem tolo pesem

Que sera, sera
Whatever will be, will be
The future's not ours to see
Que sera, sera
What will be, will be

Tko da... Pritozevala se ne bom vec, je skoda energije, ki jo lahko porabim za mnogo bolj koristne in zabavne zadeve, ampak bom poskusila preziveti vsak trenutek maksimalno. Ne le tukaj, ampak tudi po povratku domov... Bom zivela vsak trenutek, kot bi bil moj zadnji... Ampak mami in oci ne skrbita, bom zivela z glavo:)

Zdaj pa... Grem v shopping mall (zdaj vem zakaj so omenjeni v vseh filmih- ker drugace ni kaj za poceti:), pogledat ce so kaksne luskane majcke al pa hlace:) Pa kupt zemljevid ZDA, da lahko koncno zacnem odkrivati kam, kdaj in kako...

Mi se pa beremo, oziroma zgleda, da sama bolj pisem kot berem in obratno...

Ampak vseeno. Pozdravcke v Slovenijo...

Papa
Katja

Saturday, July 12, 2008

En par slikic- bodo nalozene, ko bo boljsi net, do tedaj le besedilo:)

Da ne bom le dolgovezila z besedami, bom objavla neki slikic primernih za na internet:) Haha:) Tko, da ne bo kaj negativnih kritik in podobno.

Z najino odpovedjo je pa tko, da nama je Ann (gospa, ki je odgovorna za mednarodne studente) rekla, da nama v primeru odpovedi sluzbe preklicejo vizo, tako da sva jo prosili, da najino odpoved za nekaj casa zadrzi, da vidiva kako je s tem. Medtem pa cakava odgovor iz STA...

Jst pa se v tem casu kolikor ga se imam v Allentownu (pa naj bo to 14 dni ali pa do 1.septembra, ker v septembru le vikendov sigurno ne bom delala glede na situacijo, tako da ce ne najdem druge sluzbe priletim domov 14 dni prej, ker imam za potovanje na voljo le 1 mesec in tudi financni zalogaj v primeru daljsega potovanja bi bil prevelik), poskusim izkoristiti kar se da najbolje. Hodim na zurke ob sredah in petkih (sem pri sebi pomislila, da bi pri svojih 18 letih tukaj neizmerno uzivala, zdaj sm pa ze tolk stara:), dones na moj frej dan bom pa mlo zabusavala, pospravila, oprala cunje in uniformo...

Sem pa naredila prvo napako (in hkrati warning v sluzbi), ker sem imela na koncu dneva 40 USD prevec (bolje kot premalo, kajne), ampak so me potolazili, da sem "good cashier", tako da ni bilo nobenih problemov. Nekateri so naredili ze milijon napak, pa se kar delajo in to brez odbitkov pri placah. Pa tudi zaspala sem prvic;) Za pol urce, ampak morm priznat, da sem z vstajanjem tukaj kar pridna:) Kolikor se le da:)

Vceraj sta imeli dve punci s katerima se druzim manjso prometno nesreco, ker sta se peljali do dorma iz zurke z nekimi varnostniki. Z nobenim ni bilo nic narobe, le avto je utrpel kar precejsnjo skodo. Jaz pa pridno poslusam nasvete svoje mami in ocita, ter ravnam po svoji pameti in sem se domov varno pripeljala s kombijem in potem iz varne razdalje pred studentskim domom opazovala dogajanje... Prihod policije, ki je pri prometnih nesrecah tukaj nujna, ce zelijo, da zavarovalnica pokrije skodo nastalo pri prometni nesreci. Tako, da sem hkrati zvedla se nekaj novega.

Aja, vceraj sem dobila tudi mojo drugo placo, za 11 dni dela je znesla 507 USD z ze odbitimi davki, najemnino (za dva tedna znasa 110 USD), placilom uniforme (cca 50 USD), tako da sem kar pridno delala se mi zdi. Je pa res, da ce mi supervizor kdaj rece, da lahko grem prej domov, ce zelim, da vedno izkoristim priloznost. Ampak iti prej domov se vedno pomeni minimalno 8 ur dela, obicajno 10. In zvedela sem, da imamo 30min odmora placanega (ce delas nad 10 ur je dolg 1 uro, drugace na mojem oddelku 40 min), tako da je vsaj nekaj dobrega.

Ja tele moje slikce so se zdaj izkazale za se eno napisano crtico:) Haha:) Ampak tudi slikice pridejo na vrsto, ce le tale internet tukaj za spremembo dela dovolj hitro.

Ni uspelo, ampak bom se potrudla in jih nalozila se danes (verjetno jutri)...

Do takrat pa...

Lepe pozravcke, jaz pa grem mal sobo pospravit, potem pa si bom skuhala kavico in prebrala knjigo.

YO EXTRANO ESLOVENIA

Saj sem povedala, da se bom mogoce vec naucila spansko kot anglesko. Pa sem zacela z enostavnimi stavki. Ceprav ni napisano pravilno, ker bi mogel biti n v tisti drugi besedi drugacen, ampak ne vem tocno taksen, mojih spansko govorecih prijateljev pa trenutno ni tukaj:)

Seveda pa tudi sama sirim slovenski jezik in predstavljam naso dezelo v svet (bi jo mogli poznati, saj je sam ameriski predsednik BUsh povedal, da je Slovenija velik kos nebes:). Sem enga Kolumbijca (mogoce je Ekvadorec) naucila kako si, dobro, zaspan/a in celo pravilno uporablja spol za zaspan/a:) Haha:) Mislim, da smo vecino casa v sluzbi vsi zaspani. Kajti po 12 urah dela (sama jih poveprecno naredim 10 na dan ) ti casa za kaj drugega sploh ne ostane.

Jao Katja, a se ne bos "utihnila"... Sem malo zacela se sama s sabo govoriti...:) jasna je sla v sluzbo tako da sem res skoraj cisto sama v tem dormu:)

Zdaj pa res...

I MISS YOU ALL!!!

Mal me daje domotozje, obcasno me preganjajo spomini, ampak to je sestavni del zivljenja. Se vedno pa gledamo iste zvezdice, isto luno, oblake, tako da smo res blizu in ne tako dalec narazen (tole sem si mal sposodla, ampak se mi je zdelo primerno, brez zamere:) Haha...

KISSES FROM USA!!!

Katja

Thursday, July 10, 2008

Things are turning for the bright side

Prejsnji teden, ko sem vsa obupana, razocarana nad tole mojo Ameriko v kitajski restavraciji dobila v "Fortune kokiju" misel "THINGS ARE TURNING FOR THE BRIGT SIGHT", sem se le nasmejala in si mislila, ko bi bilo vsaj res. In se je zgodilo. Z Jasno sva se malo pogovrjali, pretehtali vse opcije in se pocasi zaceli odlocati. Po pogovoru (mailih) s starsi (starejsi vsekakor vedo vec) sva se vceraj vsekakor odlocili, da bova prekinili pogodbo, ki naju veze z Dorney parkom in odsli iskat svojo sreco in odkrivati ameriske sanje kam drugam. In se je tudi zgodilo- danes zjutraj sva dali odpoved in sedaj lahko le se cakava, da mine 14 dnevni odpovedni rok. In potem greva...

Prvi plan je, po nasvetu, Ocean city in okolica. Turisticno obmocje, kjer je menda, glede na to, da je glavna turisticna sezona, velika moznost da najdeva sluzbo v gostinstvu ali v hotelu. Bova videli, vsekakor pa ne bova obupali, spakirali kovckov in odleteli v Slovenijo. Kako bo naprej ne vem, ampak imam 14 dni casa, da si naredim nek okviren plan:)

V Ameriko resnicno nisem prisla, da bi bila nesrecna, niti nisem za organizacijo, letalsko karto, vizo ipd. placala toliko denarja, da ne bi uzivala tega poletja in izkoristila vsako minuto vsakega dneva.Tako da imam zdaj nekaj, cesar se veselim in komaj cakam. In naslednje 3 mesece definitivno ne bom vec vsa razocarana, kot sem bila ta moj prvi mesec.

Tako da... Podpora dobrodosla:) Kritika zazeljena... Nasveti še bolj:) Midve greva pa novim dogodivscinam naproti.

Pozdravcke in dobro jutro v Slovenijo iz Amerike, zaenkrat se iz Allentowna!!!

Rada vas mam fullllllll in pogresam vs:)

Katja

JASNIN BLOG- http://www.jasnaslo.wordpress.com/

Thursday, July 3, 2008

Vsega po malem

Sploh ne vem kaksen je namen pisanja posta, ker ni nic ne vem kolk zanimivega- po 63 urah dela ta teden (sem pridna, kajne?) mi casa za kaj drugega tudi ne preostane.


Prejsnji petek sem dobila prvo placo. Odprem kuverto z obracunom in me je skoraj zadel sok- 156,00 USD... WTF?!? Ugotovim, da americani rabijo cel teden da obracunajo in nakazejo place, torej je bil upostevan le prvi teden, ko sem delala 6 dni po 8 ur dnevno. Malice oz. odmora americani ne placajo (ceprav sem od enega ameriskega sodelavca zvedela, da je v vecini sluzb tudi malica placana), odstet je bil seveda tudi dorm (50 USD za 1 teden) in davki (cca.20%)... In pogledam stevilu ur: 30. Me je skor na rit vrgl, ker 8urx6dni je 48, minus 6x40min malice je vseeno se vsaj 44 zur (ce ne stejem splosnega izobrazevanja, ki naj bi bilo vsteto v placo). Seveda sem se takoj pritozla in je eden izmed mojih supervisorjev po nekaj dnevih ugotovil, da imam prav... Tko da dobim naslednjo placo zato vecjo:) Can't wait next friday, da vidm obracun, ker se je v 14 dneh nabralo cca. 100 ur, kar se mi zdi kar lepa stevilka za 11 dni.


Sem pa malo govorila, sicer ni preverjeno, ampak so rekli, da mednarodni studentje zato opravimo toliko ur na dan, ker bi americanom morali nadure placati dvojno. Informacija sicer ni preverjena, ampak bi lahko verjela, kajti americani na admissions delajo vsi v povprecju7 ur na dan.Tako da tujci garamo kt zivina. Dones sem prsla cisto mokra domov, ker se je dez odlocil zapadit ravno ko sem se odpravljala s parkirisca do pisarne da oddam ostale parkirne listke.


Dva dni nazaj pa sem se na delovnem mestu kr mal zjokala. Ne od zalosti, ampak od jeze, kajti nekateri obiskovalci parka so adijo pamet. Njihovo obnasanje je totalno na podnu in ne morjo razumet, da nismo prodajalci kart tisti, ki postavljamo pravila, ampak so pravila ze napisana, mi smo le nekaksni messengerji, ki jih posredujemo naprej.

Najvec se jih obrekuje glede otroskih vstopnic- otroci, ki so mlajsi od 3 let imajo prost vstop, starejsi pa morajo biti pod 48 inches, da dobijo vstopnico po polovicni ceni. V ta namen je postavljen tudi nek drog, ki velja kot mera. Nekateri otroci, ki so res veliki za svoja leta, morajo tako placati polno ceno. Po eni strani je to merilo v visini boljse, ker se vsaj ne morejo lagati glede starosti (tako kot smo se mi obicajno, ko smo hodili smucat) in na vecini naprav v parku je neka obvezna visina.

Sem se pa prov nasmejala zadanjic, ko je prisla ena punca, se postavla pred moj oknc s cigareto v roki in rekla "eno otrosko vstopnico" sm jo kr gledala. In recem za tebe? Pa je cist resno rekla, da je stara sele 12 in da zeli otrosko vstopnico s cigareto... Ne morm verjet, res ne...

Aja glede mojga jokanja:) Cemer se dones sam smejim, ampak vseen. Je prsla ena "raztegnjena" familja v park in kot imajo americani navado (sem ugotovila) so placevali posamezno. In en tip, ocka 3 otrok, se je skos neki pametnga delu, da je najpametnejsi ipd. Ko sem ga koncno prepricala, da naj se njegovi otroci postavijo pred ta steber, je bila ena puncka res manjsa in se je zacel norce iz mene delat, kao kako nism tega vidla, ce sm slepa... In pol je blo vse narobe, ker sta bili njegovi drugi hcerki vecji. Mu lepo povem, da lahko gre k Guest services, ce mu kaj ne pase, ampak se je na koncu le odlocil, da bo kupil karte. Mu povem ceno in potem se tip, k je dobr vidu, ko sm njegovi mami karte racunala, da je traba dat kupone za popust prej, rece aja pa kupone mam. In sm sam rekla, ce mi jih ni mogel pokazati prej in je imel spet neke pripombe, tokrat nad mojim obnasanjem. Tko, da sem komaj cakala, da sem se znebila te familije, ker so bli res adijo pamet. Glede na to, da z vecino obiskovalcev kako recemo, se vcasih mal nasmejimo ipd. in se noben mi ni rekel, da mam ne vem kak obnasanje, ne vem kako je lih najbolj zatezen tip stuhtal to:) Uglavnem cist je blo frtik... 20 min sem sam njegovi familijo vstopnice prodajala, ker je on mislil, da je najpametnejsi!!!


Pa sm se spet mal razpisala.


Vceraj sm spet nasla cas it na kolumbijsko zurko, kot prejsnjo sredo. Blo je... Recmo, da zanimivo. Micken pirckov, koolumbijci, muska... Tuki kadarkol grem vn se res naplesem. Vceri sm se salso ucila, bo treba naslednji teden ponovit vajo:)

Bom nekaj slikc dodala danes, ostale dobite, ko vidim Ann, ki je slikala poleg Jasne. Jst sm mela prazno baterijo tko da mojih slikc zal ni in si ne morem lastiti avtorskih pravic:)


Kaj je se novga... Aja, naslednji teden grem mogoce v Atlantic city, ce mi uspe najdit zamenjavo za cetrtek, ker imam jst frej torek in soboto (ceprav sem jih lepo prosila, da naj mi ne devajo vikendov frej, ker je takrat najboljs delat, ker je velik folka in skos del, tko da nimas casa tuhtat o dolgcasu)
To bo na hitrco to... Ne me pozabt, pogresam slovenijo, pogresam prjatle, mamico pa ocita, sestrco, tut Tajo in Taja, mame... Ampak sm pa vesela, da sem tukaj, ker je vsak dan nekaj novega. Vcasih je mal hudo, druge dni nimam casa za nc druzga kot za delo, ampak izkusnje so izkusnje... Ceprov nekteri pravjo, da so le izgovor za napake, jst se vseen mislem, da se iz vsake izkusnje nekaj naucimo, ceprav je veliko le teh napak in mi je za kaksno zal, da sem jo dala skos:) Ampak se bom cez cas, ce se ne ze zdej temu sam smejala...
Zdej je pa res dost dolgovezenja in nakladanja v tri dni. Tko da se bom poslovila...
Tistim, ki ga hocte, posiljam enga velkiga lupcka, ostalim pa sam lepe pozdravcke iz dezevnega Allentowna. Ce ne vete kje je to vtipkajte na internet Allentown, PA:)
Pozdravcke v Slovenijo

Friday, June 27, 2008

Se sem tukaj, niso me odrezali od sveta








Hey hey:=)

Vidim, da me nekateri pogrsate, drugi pa sploh ne mislite name:=) Najprej opravicilo tistim, ki so zastonj cakali na post na blogu in odgovore na maile, ampak. Racunalniki v studentskem domu so zasedeni ves cas (so 4je racunalniki za cel studentski dom, kar je priblizno 150 punc) ter moj urnik, ki mi je ta teden vzel cele dneve- tudi ce nisem delala min 10 ur sem zacela delat ob 12.00, kar je pomenilo da od dneva nimam nic...Tako da, oprosceno?

Sem pa razumela mamin skrb, ko mi je vceraj poslala SMS, kaj je z mano, da se nic ne javljam, saj sem danes prebrala Jano v kateri je zgodba slovenke, ki je sla delo v Nemcijo in je namesto gostinstva delala neprostovoljno kot prostitutka. Tako da ce si brala Jano mami ne skrbi, ker resnicno delam za blagajno in kasiram vstopnino za dorney park ne za spolne usluge, tako da ni skrbi.



Hmmm... Kaj je novega?!?Delo je kot obicajno, prvic sem vceraj delala 12 urno izmeno (jo ponovim jutri). Cez dan je vredu, veliko folka kupuje vstopnice, po 18.30 pa se yacne tuga. Najhuje pa je zadnjo uro in pol, ko sem edina, ki prodaja vstopnice in seveda je guzva bodocih kupcev ogromna 2,5ure pred zaprtjem parka. Skratka dolgcas. Ko bi nam vsaj dali kaj dodatnega za delati, da bi cas hitreje minil, ampak ne- ti lahko le sedis in cakas stranke (ce imas sreco ti dajo v kabino se enega sotrpina in se lahko vmes vsaj pogovarjas prej pa upas, da je ta oseba zanimiva). Tako da... Moje delo... Ne bom komentirala, ampak ni ravno zanimivo. In danes je bila prva placa. Me je jutri kar strah sluzbe, ko dobim obracun, ker so eni iZ Ekvadorja pobrali skoraj polovico place za davke, stanovanje in ne vem kaj se vse. Vem, da mi bodo odbili od place davke, najemnino ya ta neumni studentski dom (ki je absolutno previsoka za to kar dobimo, je cca. 50USD na teden) ter stroske uniforme in nakupa posteljnine... We'll see, ampak mislim, da se nas je vecina ze navadila, da placujemo zato, da lahko delamo.

Dost od sluzbe. Sem pa spoznala nekaj kar vredu folka. Vecina je juzno americanov, nekaj Rusov, Kazahstancev, Poljakin, 2 Hrvata, 2 Britanki ), tako da dolgcas ni, a tudi kaj posebno zabavno v tem ameriskem mestecu ni. Danes smo sprasevali okrog kaj se kaj dogaja in so domacini povedali, da nic, da je treba iti vsaj do Betleheema, mesta, ki je od Allentowna oddaljen cca 20min z avtom, katerega seveda ni (le kje je moj rumenko???), tako da si lahko predstavljate, kaj je z mojim najboljsim poletjem... Ampak na koncu, ko bom potegnila crto, bom ugotovila, da je bilo res najboljse, ne glede na vse. Res, da so zaposleni tukaj v vecini mlajsi od 20 let, saj se najde tudi kaksna starejsa oseba ampak redko, da je studentski dom v KU'''' (sem prestela vse hladilnike in jih je 6 za vse prebivalke, da je sluzba dolgocasna, ampak vsaj nekaj denarja upam da se bo nabralo, da bom lahko potovala), da ni nekih zurk, ki sem jih tukaj pricakovala (razen ob sredah in petkih, povem kasneje), da ni nekih dobrih tipov, vsaj ne po mojem okusu (vecina je, kot ze povedano iz Latinske Amerike, po mojem okusu so definitivno presuhi in veliko premladi), ampak vsako jutro ko se zbudim pomislim na september in oktober in na denar, ki ga bom lahko prihranila, ker ne bom tolk zurala, ter na potovanje, kaj bom vidla, dozivela... Tako da se prebijem skozi sluzbo, pozabim na svoja definitivno prevelika pricakovanja preden sem prisla v to obljubljeno dezelo, se spomnim, kaj vse imam v Sloveniji, se nasmejim in vstanem (dosedaj mi celo se ni uspelo zaspati v sluzbo). Tako da... Malo nezadovoljna, ampak nikakor nisem obupala, da me bo ta Amerika presenetila nekje v teh 3. mesecih in pol, ki so se ostali.

Ko smo ze pri tem hkrati ne morem verjeti, da sem tukaj sele 14 dni, saj se mi zdi cela vecnost odkar sem se poslovila od vseh, se micken zjokala... Ampak mi hkrati ni zal, da sem odsla- sla sem v neznano, prvic cisto sama v svet, brez da bi kogarkoli poznala, preletela ocean, se ne zgubila v New Yorku, spoznala nove ljudi (in se vec jih bom), kajti v Ameriko sem odsla iskati nove iskusnje, pricakovala sem najboljse, jih kovala v zvezde, mislila, da bo popolno, kot sem si zamislila po zgodbah in filmih, ampak nic v zivljenju ni kot si zamislimo in tudi tukaj ni. Ampak iz vsake stvari se najde nekaj dobrega. Kaj bo to v teh 4 mesecih se ne vem (vsaj ne vsega), ampak kot sem ze rekla, nikoli mi ne bo zal ne denarja niti casa.

Okay, po telem filozofiranju nadaljujem, kljub temu da je ura ze ena zjutraj, vi se pa pocasi ze zbujate.

V sredo sem koncno odsla na eno zurko v bar (mogoce disco) imenovan Little Joe, kjer so ob sredah veceri latinske glasbe (salsa, njihovi hiti ipd.) in je seveda polno folka iz teh drzav, ampak pridejo tudi drugi zaposledi.
Na vsake pol ure, od enajstih zvecer pobira kombi zaposlene, da jih odpelje do t zurke. Kombi je za 14 ljudi, ampak v sredo nas je na postaji cakalo cca 35 punc in seveda nobena ni zelela ostati tam dalj casa in priti kasneje na zurko. Voznik pa tudi ni imel nic proti in nas je odpeljal v to gostilno kaksnih 20 min voznje stran. Lahko si predstavljate smeh opazovalcev, ko nas je toliko priplezalo iz kombija:)
Prisla sem tudi do mojega tako zeljenega piva in moram priznati, da ni tako napacno, naplesala sem se in kot ponavadi je blo konec vsega, ko je najboljse in seveda se Litlle Joe zapre ob 2 zjutraj... Jao sem pogresala Francita, kjer bi lahko bila se 3 ure dlje. In potem cakanje 2 uri, ker smo mogli znotraj pocakati kombi, ki je najprej odpeljal mosko populacijo do njihovih domovanj (ali americani se niso slisali, da imajo dame prednost???) tako da sem bila v postelji sele po 4tri uri, ob 7:30 pa auf, ker je bilo treba biti ob 9:00 v sluzbi, ampak mi je kljub glavobolu po le 2 pivih uspelo in hkrati tudi uspelo oddelati 12urni delavnik v dezevnem dnevu- na tak dan si lahko stevilo obiskovalcev v zabaviscnem parku predstavlja vsak...

Ko sem prisla domov- trenutno je to moj dom, ampak upam da me moj moj domek, k ga mam tolk rada se vedno caka v Sloveniji- sem pa koncno, po 14 dnevih, razen v trenutkih, ko sem govorila sama s sabo, lahko govorila v slovenscini- prisla je Jasna, ki je hkrati tudi moja cimra v tem studentu. Zgleda, da Slovakinja, ki bi morala pridit prejsnji torek in biti z mano v sobi, ustrasla, ker je slisala kaksna sluzba jo caka v dorney parku:)

Tako, da sva sle zjutraj micken v trgovino, v kateri sama nisem kaj prida nakupovala, razen knjig:), potem pa sva se odlocili in kupili ponev, in nekaj hrane ter si danes prvic skuhali dokaj uzitno hrano. Sva jedli pecen krompir (ki ima sladek okus, res nevem kako jim rata) in cevapcice, ki so bili svetlo sive barv, ampak "pojedljivi". Ko sem vidla pa une tamickene paradajske (mami ve o cem govorim, kajne?) so se mi kar sline zacedile, zgladali so res uzitno. Ampak po dveh gnilih paradajskih so vsi romali v kos in mislim, da jih na mojem jedilniku ne bo vec. Je bila pa paprika za to bolj uzitna, a bova z njo zelo varcni, saj o 3 paprike (bolj mickene) 4 dolarje.

Avtobusi tukaj sploh ne ustavljajo ce ni na postaji res ogromno ljudi, ampak sva naposled le nasli postajalisce, kjer redno ustavijo in odsli tudi v shopping mall. Peljali sva se skozi mesto, kjer je po slisanem zelo velika stopnja kriminala in niti ni ravno okusno zgledalo vse skupaj. Ampak mall je pa adijo pamet. Ljudje sploh ne hodijo od trgovin pes (je podobno kot bi sli iz Hale A v BTCju do Giga sporta (ali kaj je tista sportna trgovina zadaj zavtom), tako da ta varnost pescev ni ravno preskrbljeno, ampak pozor- imajo signalizacijo na semaforjih kdaj gres lahko cez cesto, ampak le ce pritisnes ta pravi gumb, da pokaze kdaj, sam od sebe je semafor prelen:) Tako, da sva malo soppingirali kupili pa nisva ravno veliko, sem si pa uspela kupit laptopa, tako da ne bo vec nobenih opravicil za nejavljanje iz amerike. Drugace pa sem si bolj ogledovala, le mimo trgovine s knjigami nisem mogla ravnodusno:) Ampak saj trgovine bodo ze se pocakale na kak dan ko bo vec casa.

Sem se oddolzila za nekajdnevno nepisanje??? I hope so... Jutri pa res dobite slikice (oziroma ze danes za mene). Kaj se pa kaj novega v Sloveniji dogaja, a je Zagorje se kar tak zaspano, kdaj je finle EURA ipd... Let me know:)

Zdaj se pa jaz pocasi poslavljam, sam imam danes spet 12 urni delavnik, da o urniku za naslednji teden sploh ne govorim ker je ... Bljak bljak, saj imajo americani dan neodvisnosti, ce kdo ne ve 4th of July in je park odprt vec ur kot obicajno, kar hkrati pomeni vec dela kot obicajno in manj prostega casa- prost dan imam sele v nedeljo.

Tako da DOBRO JUTRO SLOVENIJA:)

In LAHKO NOC KATJA

Lupcke in pozdravcke nekje iz amerike

Katja

Sunday, June 22, 2008

Zdolgocasenost me daje... In micken utrujenost.

Pa sem speljala prvi teden sluzbe. V smislu delovnih nalog ni naporno, razen skrb, ker delam z denarjem in kreditnimi karticami je vsakdan prisotna. Mi je pa vsec, da sem v stiku z ljudmi, ki hodijo v park. Nekateri so prijazni, drugi ne morejo verjeti, da cena otroske vstopnice ni dolocena glede na leta, ampak glede na visino: spet tretji me hocejo prepricati, da lahko prodam "starlight admission" ze ob stirih in ne sele ob petih kot je doloceno, pravijo da ne bodo nobenem povedali- kot da ne pise na vstopnici?!? Tko da... Mah je vredu.

Edino kar me moti je to, da je zaposlenih prevec ljudi na mojem oddelku (torej admissions) in posledicno vcasih med delovnim casom nimam kaj za delati, ker so odprte vse blagajne... Tako da mi je vmes tudi dolgcas (sploh zadnjic ko sem bila sama v kabini), ce pa je zraven kak zabaven sogovornik pa ni panike (dokler se dva spansko govoreca delavca, ki jih j cca 70% ne dobita na kupu, ker potem lahko le zdolgocaseno gledam v zrak, saj se niti ne trudijo prevec govoriti anglesko).

Urnik za naslednji teden je kr kul. Sicer nimam prevec ur (zaradi ze prej omenjenega prevelikega stevila zaposlenih na mojem oddelku), ampak mi nekako kar pace, da mam dva dni frej. Bom en dan zagotovo sla v shopping in pogledala mal za cunjice in mobitel ter seveda tudi laptop. Bom sicer najprej izpisala cene na netu in nato sla v napad.

Aja moj urnik:)
Pon 09.00-21.00-- torej 12 ur, prvic zame in hkrati tudi prvic na parkiriscu, kjer bom sama in baje je tak dolgcas, da ne ves kaj bi sam s sabo... Borring...
Tor 14.00-22.00-- pobiram vstopnice, delo na nogah na soncu, tako da upam da bom vsaj malo barv imela po osmih urah, we'll see...
Sre 09.00-7.30-- spet parking, ma kje so me nasli. Ce bo v ponedeljek res tak dolgcas ne vem kaj bom... So rekli da si lahko ipod s seboj prinesem, a kaj ko nimam mp3ja s sabo:( Damn.
Cet 09.00-21.00-- koncno na mojem standardnem mestu na vratih:) Upam, da bom imela vsaj druzbo po 3 dneh gledanja v zrak:) Ter urejanje social security number:) In polog denarja na ameriski racun, da koncno dobim kreditno kartico
Petek FREJ: shopping al karkoli mi bo padlo na glavoL ce ne drugega grem v dorney park se mal z vlakci in ostalimi stvarmi vozit in mislim da prva placa:)
Sobota 09.00-21.00 delam na istem mestu kot v cetrtek, zelje iste
Nedelja FREJ: kaj bom pocela se ne vem, ker vsi delajo. Sem sla do supervisorjev in jih prosila ce lahko delam, a ni nobenega prostega mesta, tako da bom vprasala ce je vsaj kdo za zamenjavo, da ne bi delal:) Kdo bi si mislil, da se bom ponudila delat:)

Drugace se pa bolj nic kot kaj dogaja. Hodim v sluzbo in iz sluzbe, malo berem... Se druzim z ostalimi- Tisti iz latinske amerike se drzijo bolj zase in govorijo spanscino, katero slisim vec kot anglescino (tudi na delavnem mestu, mislim da je 80% ljudi v mojem oddelku iz latinske amerike), tako da se ne socializirajo tko veliko z drugimi kot med sabo.

Dva dni nazaj sva sle z eno iz Kazahstana v King'sa (trgovina blizu dorma) in odkrili neko gostilnico in sem si prvic odkar sem v Ameriki privoscila obrok zunaj parka- ubistvu sva obe skupaj jedli eno solato z ribico (in je se ostala) ter spila vsaka po enega mrzlega Heinikena. Sva se naklepetali (glede razlike v solanju, najemnin ipd. v moji in njeni drzavi, njenega fanta, zuranja ipd.) in zaradi tega shoppinga in pircka zamudili avtobus, da bi sli na neko zurko nekje... Ampak so tako ali tako vsako sredo (se vrti glasba latinske amerike, no shit) in petek (elektronska glasba). Naslednjo sredo pa res grem:)

Mislim, da bo to vse... Racunalniki so na polno zasedeni, saj vsak dan pridejo se novi studentje in ni skoraj nikdar prostora, pa se ko dobim racunalnik vrsta caka za mano. Kar je tudi razlog, da se bom malo pozanimala za ta moj laptop. Bi mi prav prisel.

Zdaj pa... Lepe soncne pozdravcke, upam da mate velik snoncka, da mami registrira avto vsakmu po enga lupcka:)

Katja

Thursday, June 19, 2008

Nc zanimivega, le vsakdan:)





Vceraj je bil res moj day-off, ampak sem se na koncu odlocila, da bo shopping se mal pocakal (sej se ne morem ze 1 teden nad cunje ipd. spravt) sm pa zato mal uzivala, zabusavala...

Sem pa uspela pridt do trgovine, ki je cca. 10 min stran- King's. Ampak pot do tja- plocnikov ne poznajo (ceprav sem jih danes vidla, ampak na drugi strani mesta, ce mu lahko tako recem:), mislim pa tudi da pescev nisem videla veliko (razen mene), druga stvar, ki je ne poznajo so pa prehodi za pesce- do trgovine sem mogla presckat 3 pasovnico, na mojo sreco je bila vsaj enosmerna:) In ostala sem ziva:) Haha:)

Trgovina pa- Ogromna... Sem sla le po nujne stvari in kaj za brat, ampak sem se, glede na obilico casa ki sem ga imela, ogledala po celi trgovini. Cene so, vsaj po mojem mnenju visje kot prinas (ne veliko, ampak so). Tako zeljeno kavo sem komaj nasla, in se to je le nescafe, ampak sem po 5ih dnevih spet okusla vonj kavice... Mhhhh...

Seveda pa me je (najbolj) zanimal alkohol:) Kaj imajo, kar mi nimamo:) In sem ugotovila, da je boljse vprasanje kaj imamo mi in oni nimajo. Sicer ne vem ali to velja za vsako trgovino tukaj, ampak v tej je bilo alkohola za 1 kvadratni meter. 2 vrsti piva (le ena znamka), ki ga v hladilniku sploh ni in je na voljo le v six packu. Zalostna, da ne bom mogla spit mrzlega pircka sem vseeno tvegala in kupila kar je:) Pridem v studentski dom mal prebiram in ugotovim, da ma pivo le 0,5%alkohola... Jao, sm bla po tistem enem toplem pircku kr mal prbrjena:) Ja itak:) Ostalo, kar so imeli na izbiro alkohola pa so bili se sampanjci in neki narejeni koktaili, ki so zgledali (vsaj po emabalazi zelo okusno), ampak pravila v tem mojem studentu so pac taka, da imas lahko le en 6pack piva ali 1 liter vina pri sebi in se to je dovoljeno piti le v sobi (bog ne daj, da bi pil zunaj na terasi ali v skupnih prostorih)... Cist me je razocarala trgovina na tem podrocju)

Definitivno pa americani ne bodo nikoli lacni, dokler bodo obstajale mikrovalovke. Mislim, da je 2/5 trgovine (vecja je od mercatorja v siski) oddelek z zmrzjeno prehrano- vse dobis. Sicer imamo v dormu mikrovalovko, ampak mi ne disi vsa tista zmrzjena hrana:) Sploh ni kaj uzitnega tukaj- danes sem jedla neke piscancje korkete in sem po 2 korketkih mela dost vsega tko da so ostali romali v smeti. Mislim, da bom kar pri stiroporckih ostala:) Ena vrecka jih se je...

Kaj je se novega... Bolj kt ne nc... Slikce bodo mogle pa se pocakat dokler ne dobim CD, da jih bom lahko downloadala na racunalnih.

Do takrat si pa lohka pogledate kako ta 'moj' dorney park zgleda na internetu!!!

http://www.dorneypark.com/

Grem zdaj se odgovorit na maile, pa mal precekirat kaj se v Sloveniji dogaja in kaj je z "mojimi" Portugalci in Nizozemci na Euru, k mi noben nc ne sporoci:)

LP, pozdravcke in poljubcke v Slovenijo!!!

Katja

PS: Sm zvedla, da nobene ribice nimam vec... Bom kr jokala, kaj pa zdej:) Sorrz Petra, zgleda, da so me tko pogresale, da niso mogle vec...