Last day...

Pa je minilo... Vsakemu je znano, da se vse enkrat konca. Vcasih si zelis, da bi se trajalo, obcasno celo v vecnost, spet drugic pa si zelis, da nekaj cim hitreje mine in se vse vrne na stare smernice.

Sama si trenutno najbolj zelim, da bom cimprej doma, ker vem, da grem jutri v vsakem primeru v Slovenijo in ne bom ostala v USA, in vseh teh ur potovanja definitivno ne cakam. Letalski sedezi definitivno niso tako udobni kot postelja, niti tista v hostlu, ampak je le ena noc;) Potem pa domaca postelja, ki me vsaj upam, da caka...

Drugace pa novega ni nic posebnega, nic novega...

Oddelala sem svoja zadnja dneva- v dezju, supevizorji so mi rekli, da so bli veseli, da sem delala za njih... Ne glede na to, da Dorneya nisem ravno marala, tudi moje delo mi ni bilo ravno pri srcu, sem se potrudila in ga opravljala kolkr dobr se le da (ceprav sem mela vcasih mal prevec ali premalo denarja... Vse v ravnotezju;)

Sem pa tudi prvic stanovala v ameriski hisi in ameriski druzini, ki je bolj kt ne podobna nasi... Sem imela pa sreco, da je hisa v naravi, res lepo... In tudi stanovalci so bili zakon... Tako, da sem imela lepe zadnje 4 noci v Allentownu....



In za informacijo- tudi gameboya sem si kupla (Petra fotoaparat imas, MP4ja pa niso nobenga pametnega mel, pa saj mas GSM:)

Lepe zadnje pozdravcke iz Amerike...

Se vidimo v sredo !!!!!!!!!!

Katja

New York II

Ker me je malo zdravje zafrknilo (prehlad nc hujsga, ampak solzice iz okic vseeno niso najbolj prijetne in zamasen nos...jamram kt stara mama, ampak vseeno), sem bila micken bolj lena v telem New Yorku. Tako da dobro, da imam oziroma sem imela 4 cele dneve, 3 eden pa se ostaja.

vceraj sem potem res odsla do Muzeja NYPD, ter bodies exhibition. Kdo bi si mislil, da bom tako rada v muzeje hodila, ampak ce so zanimivi, ni panike, pa se New York pass sem imela, tako da sta bila oba vkljucena v ceno. Potem sem se sprehodila po Greenwich village in nakoncu se odpeljala s subwayem do Lincoln centra, kjer imajo res lepo operno hiso, teater, del celotnega kompleksa, ki obsega 3 ulice, je pa tudi znamenita Juliard school. Tako da sem ze ob 18.00 zakljucla moj dan. Potem pa sem malo brala in odsla zgodaj spat...

Danes pa spet en kratek dan, ki se je zacel v Madison square garden, kjer igrajo tekme hokejska in kosrkaska ekipa, ter imajo razne koncerte kot so Madonna, elton John... sedela sem v zasebni lozi, na zalost ne med koncertom, ampak imajo res vse... WC, kuhinjo, kar ti srce pozeli:)

Potem sem se sprehodila do Empire state buildinga vse do 86. nadstropja, videla razgled nad New Yorkom, sla na skyride.... ter se sprehodila do Muzeja sexa, da sem pogledala se gift shop, ki je bil med mojim obiskom zaprt- bilo ravno v blizini, tako da...:))) Haha...

Zdaj sem pa ponovno v hostlu... In komaj cakam, da grem v dezelo sanj, ceprav ura ni se niti sedem... nisem za nikamor...

Lepe pozdravcke iz New Yorka

Katja

New York I

Pa je minil prvi dan New Yorka, ce ne stejem vceraj, k je po pristanku aviona sledilo bolj kt ne setanje naokrog potem pa tezko pricakovano spanje. Saj avionski sedezi definitivno niso kot domaca postelja (no tudi sobe v hostlu se ne morajo primerjati:)

Danes smo zjutraj sle na Statue of liberty in Ellis Island. S kipa svobode se je razgled na Manhatann in tudi New Yersay, Ellis Island je pa bolj kt ne muzej. Nato pa so sle Urska in Jasna za sebe, jst pa sem si sla pogledat ameriski sportni muzej, nato pa sem sla do prizorisca teroristicnega napada 11. septembra 2001. Sprva sploh nisem bila prepricana ali sem na pravem mestu, kajti tam kjer naj bi po zemljevidu bil je bilo gradbisce, kjer sedaj ponovno zidajo dvojcka, ki bosta imela na dvoriscu spomenik preminulem v tem teroristicnem napadu. Nato sem zavila v muzej, ki so ga ustanovili svojci umrlih oz. ljudje, ki so povezani z napadom na dvojcka.Zgodbe, slike, kratki dokumentarni filmi... vse to ti stopi do srca.

Pripovedovanje zenske, ki je izgubila moza; moza, ki je izgubil zeno, ker je bila na napacen dan v World trade centru; mame, ki je izgubila sina gasilca tistega dne. Ko pripoveduje o zenski, ki je v petih letih pred napadom dvakrat prezivela neko redko obliko tumorja, in je bilo v avgustu 2001 koncno vse vredu. S fantom sta se oktobra nameravala porociti... potem pa pride smrt zaradi cisto drugacnega vzroka. Ali pa nekdo, ki je bil v letalu, ker je hotel biti eno uro pred njegovim letom doma, in je zamenjal polet.

Zgodb mnogo in vsaka me je posebaj presenetila. Americani si mislijo, da je to tragedija amerike, ampak mislim, da je nasje novica takrat sokitala prav tako kot americane, ceprav se to ni zgodilo na nasem kontinentu, se manj pa v nasi drzavi. Vse to mi bo ostalo v spominu.

Mogoce imajo tale 11. september nekateri za promocijo, ampak slisati zgodbe, videti slike, govoriti z osebami, ki so vpletene... Vse to je nekaj, kar ne zacutis, ce ne slisis...

Po tem sem odpeketala se do cerke sv. Paula, kjer so pomagali, hranili resevalce, gasilce, policaje po dolgih urah resevanja, City halla in city hall parka, do court housa, ogledala sem si Wall street, Battery park, NYPD police memorial (jutri grem se v muzej, ki je bil danes zaprt), videla Brooklyn bridge...

Jutri pa se ne vem. Bom sla zjutri na kavico in se odlocila.

Napisem se kaj preden pridem domov. Se dober teden... Do takrat pa pozdravcke:)

Katja******

San Francisco

Pa tudi nasa zadnja postaja pred New Yorkom postaja pocasi preteklost. Peljale smo se cez Golden gate bridge, si ogledale mesto jutri pa odrinemo se na Alkatraz... Kar seveda komaj cakam.

Danes sem pa mislim, da po vsem tem casu odkar sem v Zdruzenih drzavah jedla normalno, ma kaj normalno, fantasticno hrano na svetu. Sva se z Ursko odlocili, da je cas (sploh glede na to, da smo v San Franciscu), da si privosciva ribjo hrano... MMMMMMMMMMMM..... Sicer sem za obrok porabila kot obicajno porabim za par dni, ampak mi ni niti malo zal... Rakci, no moram reci raki, so bili fantasticno... No mami, tvoja buzara je se vedno najboljsa: da o ocitovih ribjih mojstrovinah na zaru ne govorim:) ampak tako velikih rakov pa res se nisem jedla in sem tako navdusena... Skratka zakon:)

Jutri pa se na Alkatraz, nato pa moramo ujeti letalo- na katerem tudi prezivimo noc:) Potem pa New York do petka, ko jaz odrinem nazaj v Allentown, Urska se naslednji dan odpravlja domov, Jasna v nedeljo... Jst sm pa prva prisla in zadnja odhajam v torek... In sem v sredo doma....

Kar hitro je slo, tele moje minute na racunalniku pa tudi...

PS: Jutri po pameti:))))))Jaz pa spat...

Katja

Los Angeles, CA

Pa smo 2 dni nazaj prispele v mesto filmskih zvezd in blisca. Pot do sem, iz Las Vegasa je bila pa kar dolga, saj smo si (zaradi poceni aranzmaja) rezervile avtobusno karto pri neki kitajski avtobusni druzbi. Najprej jim nekaj niso "štimale" naše rezervacije, kao da ni plačano, nato smo vodicki, ki je spremljala voznika, ker ni znal anglesko, cisto zamesale sedezni red (je bilo kot na letalu, kjer ima vsak dolocen sedez), s tem da smo ji komaj kaj dopovedale, kajti tudi ona ni bila ravno vesca angleskega jezika. In potem se pot med samimi Kitajci, ki so nas zaradi zacetnih kompklikacij postrani gledali... Ampak konec dober, vse dobro- uspelo nam je prispeti do Los Agelesa, mesta angelov.

Receptor v hostlu nam je rekel, da zgledamo tako zelo utrujeno in nam je dal sobo za 3, kljub temu da smo placale 6 posteljno sobo. Ampak, kdo bi se pritozeval. Hostel simpaticen, ni luksuz, ampak tega tudi nismo pricakovale. Moram pa reci, in hkrati potrkati po lesu, da smo imele do sedaj sreco s hostli. In tudi ta stoji nasproti Kodak Theatra, kjer poteka prireditev oskarjev. pred vhodom je "walk of fame", cez cesto metro postaja. Nic nam ne manjka.

Vceraj smo sle v Universal studio's, nekaksen tematski park, podoben Disney worldu, vendar vsaj za mene bolj zanimiv. Tako da smo imele en luskan dan v svetu filma. Jutri pa se odpravljamo na eno turo okrog Los Angelesa.

Lepe pozdravcke...

Se kmalu vidimo, do takrat bo pa tale blog moral zadoscati...

Po ze vec kot 3 mesecih v ZDA, kar komaj cakam, da pridem domov:)Še 15 dni!!!!

Katja

VIVA LAS VEGAS

V Las Vegas smo prispele ob 1.00 zjutraj po lokalnem casu. prvi plan je bil prispati na letaliscu, kasneje pa smo odnesle prtljago v hostel in se setale celo noc po mestu, ki nikoli ne spi.

Tako da smo si prvo noc ogledale vecino mesta, sle v Bellagio, kjer sem sama zapravila 5USD... Tako da lahko recem, da sem zapravila nekaj denarja v igralnici v Las Vegasu. Sprehodile smo se po "Parizu" in "New Yorku", si ogledale najvecjo cokoladno fontano na svetu v Bellagiu, vidle ogromno ne ravno treznih ljudi, tudi tistih, ki so zapravili ogromne vsote denarja. Se smejale, kako imajo tukaj tudi porocno kapelo, kjer se lahko porocis "drive through"...

Kljub utrujenosti, casovni razliki (sedaj je razlika s slovenijo 9 ur), smo prehodile, si ogledale vse, naslednji dan in noc pa cel prespale. Vceraj je sledil obis slavnih outletov, vodne fontane pred bellagion, italijanskih benetk... Z Ursko pa smo sle tudi na vrh Stratosfere, kjer sem seveda, neumna kolikor sem, sprobala dve voznji 350 metrov nad zemljo. Adrenalina ne manjka...:) Full zakon.

Danes je bil pa na vrsti Grand Canjon... Kar bodo pa slike povedale vec. Jst bom pa, ko bo malo vec casa in manjsa utrujenost napisala kaj vec...

Do takrat pa lepe pozdravcke iz Las Vegasa...

Se dobra 2 tedna in sem doma...

Pozdravcke & Lupcke...

Katja

Stari Grehi 2- ORLANDO, DISNEY WORLD

Disney world- prostor, kjer se lahko za en dan prelevis v otroka, ki ga se vedno skrivas v sebi. Mesto sanj.

Sem mislila, da bom videla vse nove stvari, ampak sem bila micken razocarana, ne pa toliko, da mi disneyworld ne bi bil vseeno vsec. kar nekaj stvari je enakih, kot so bile v Parizu skoraj 10 let nazaj... Ampak sem uzivala, smo si ogledale ognjemet, predstave, se vozile z space shuttli, bile v hisi groze (no dveh)...

Imajo pa v Orlandu definitivno preveliko stevilo parkov, da bi si lahko vse ogledala v enem dnevu. Bile smo v Disney hollywood studios do 16.00, nato pa smo sle v Magic kingdom, karljestvo carovnije...

Na zalost je bil zakljucek tega lepega, zabavnega, carobnega... dneva zame precej klavrn (zgleda da so otroci precej neprevidni, v kar sem se v Disneyu prelevila), ampak hvala mami za pomoc... Pa da si bla na drugi strani telefona, k sem te rabla:) Da se lahko zdaj odvija vse po planu!!!

Rada vs mam!!!

Katja

Stari Grehi 1- MIAMI

Nism se zgubila, niso me hurikani, tornadi ipd. odnesli, sam enostavno ni bilo casa, energije za kak nov post. In sem si zadnjo noc v Las Vegasu prisparala za to. Slikic ne bo, ker nisem na Jasninem laptopu, kjer so nalozene. Obljubim pa da jih dodam takoj ko pridem jutri v Los Angeles.

No Miami... Kraj, kamor gres na dopust, saj drugega kot se prazit na soncu v peklenski vrocini in vlagi cez dan skorajda ni za poceti. Zvecer pa seveda zuranje na Ocean,s drive.

Ker pa tisti, ki me poznate veste, da nisem ravno tip cloveka, ki bi lezala na plazi cele dneve in se predajala soncnim zarkom (za razliko od Jasne, ki jo je sonce precej opekel), sem sla na turo v Everglade. 30 min izven Miami beacha, v mocvirje gledat micken narave, ptice in aligatorcke. Tisti ta mickeni so prov lustni in se mi je uspelo celo slikati z enim.:) Seveda za placilo, v Ameriki ni nic zastonj. Vozili smo se z "air boat"- ladijce, ki se jih lahko spomnes iz Policijske akademije (enega izmed delov). Nisem se pa spomnila ali so nosili naglusnike- meni bi bobnici pocli brez njih, kljub njim pa so me usesa se vedno bolela:) Ampak izkusnja je izkusnja in seveda potrpim!!!

Skratka, Miami... so plaze. Nic posebnega... Mogoce se kdaj, ampak prej bom poskusila kaj drugega:)

Pozdravcke

Miami- prvi vtisi

Pa smo jo vceraj mahnile iz Washingtona DC v Miami. Ob 5ih zjutraj (si lahko verjames) smo imele narocen blue shuttle iz hostla, ker smo malo zasrale z izbiro letalisca in bi za potovanje do tja potrebovale vec kot 2 uri. Tako da smo za shuttle placale vsaka 20 USD, 1 ura. In na letaliscu ujele en let prej (nama ga je tisti ki checkira ljudi zastonj prestavil). Tako da sva bile v Miamiju ze ob 12.00

Hostel nic posebnega, so nama pa dodelili dvoposteljno sobo, kar pomeni da ni zraven dodatnih 6 ljudi, kot bi moralo biti, ker v hostlu niso imeli prostora- cena pa je seveda ostala ista.

Sledil je kratek sprehod po lokalni plazi. Veter naju je skoraj prestavljal, plazo sem pa tudi ze videla lepso. Ampak s pustimo presenetiti kaksne so plaze drugje, kar naju caka jutri, ker je bilo danes dezevno zjutraj in sva se odlocile iti malo v shopping- le ta pa se je zavlekel v vecer, ampak ni bil tako "oblacilonosen" kot v Pennsylvaniji. Zdaj jo je Jasna mahnila v morje, je cisto navdusena, sama pa sem skocila v trgovino, da imava jutri sendvice. Je treba sparati, ce hocema videti vse in se malo, kar sva splanirali.

Seveda pa se danes odpravljava malo ven, da vidiva kako zurajo na Floridi.

Orkan Ike naju strasi, midve pa se vedo upava, da bo preskocil Miami in se odpravil kam drugam. Sama pa se malce pohecam- kajti koliko ljudi poznam, ki je ze dozivelo orkan??? Ampak mami & oci ne skrbita, bova ravnale po pameti. Imajo pa v hotelu tudi evakuacijski nacrt, sva vprasali. Skratka upava, da bno jutri soncno, da vidiva ta slavni Miami v vsem svojem bliscu. DOsedaj me se ni cisto nic navdusil. We'll see...

Vec kdaj drugic, zdaj pa jaz pod tus, oblect, se zrihtat in gremo:) Vi pa ze panckate. Tako da sladke sanje... In dobro jutro:)

Katja

PS: Slik ni, ker me moj fotoaparat neki heca in noce nalozit slikic na racunalnik...Ga bomo zacarali:)

I LOVE WASHINGTON DC

Sploh nevem kje bi zacela. Vceraj smo se po majhni zmesnjavi z avtobusi tocno ob 10.00 odpeljale iz Allentowna. Ne morte si predstavljati kako sem bila vesela...Sle smo z Bieber busom do New Yorka, ceprav bi bilo mnogo hitreje odditi iz Allentowna v Washington direktno, ampak nayalostso avtobusne povezave iZ tega mesta v Pennsylavianiji obupne. In potem sva ob 13.00 odsle iz New Yorka proti najini prvi destinaciji...

Prvi koraki na tleh Washingtna in prva voznja z metrojem . Prvi vtis hostla je bil- ne razocaranje, ampak ni ygledalo prevec "promising" od zunaj- ampak prvi vtisi obicajno varajo in jeta hostel prva liga. Tako da ce bo kdo kdaj v Washingtnu Hilltop hostel zmaga. 2minuti stran je metro, 5minut stran liquer store, 5 minut s kolesom (sva se vozili vceraj)trgovina... Ni da ni. Prijazni zaposleni,smo pekli na zaru vceraj, igrali biljard, spili malo alkohola, hostel cist... Ni luksuy, je pa prisotna neka domacnost. Res mi je vsec tukaj... Bi se kar ostala. aja, pa da ne pozabim, da je Nemec vceraj igral na kitaro, Avstralec je pel, okrog nas pa svecke... Really nice... Slikice kak drugi dan...

In danes sva bile v centru Washingtona ze navsezgodaj zjutraj, ko je bilo se vse zaprto. Sva sli na zajtrk, jajca bacon and cheese, ter zame tako obvezna kavica. Nato sva zavili v pisarno s turisticnimi informacijami, si nabrali prospekte, zemljevide... In osli s hop in, out busom po Washingtnu glede na zelo omejeni cas tukaj, kajti jutri zjutraj odletiva proti Miamiju.

Ceprav v ZDA me je presenetil Holocaust museum... Slisala sem ze zgodbo o zivljenju tam, se o tem ucila v soli, seveda ne manjkajo vsakoletne seminarske naloge o isti temi, ampak tukaj je bilo zdruzeno vse v enem.Slike, filmi, posnetki, zgodbe prezivelih, oblacila, osebni predmeti oseb, ki so mislili, da grejo le v nek "working camp" ne pa prostor za mucenje. Vagon v katerem so prevazali bodoce ljudi,ki so odhajali v pekel. Ko sem stala v njem... Ne morem verjeti, da te lahko preplavijo taksni obcutki, ko poznas majhen delcek preteklosti, ko poslusas zgodbe.Ko ti gre na jok, ko ves kaj so ti ljudje preziveli. Mi se pritozujemo nad vsakdanjim zivljenjem, nekateri iz med njih pa imajo zivljenje zaznamovano z meseci, celo leti zivljenja v teh taboriscih. Tako da decembra, ko nacrtujem izlet na Poljsko, definitivno obisk Auswitza.

Ostale stvari, ki sva jih videle me niso tako sokirale. Ampak mesto mi je res vsec veliko bolj kot New York, vsaj kar sem do sedaj videla. Koncna ocena bo tako po prihodu domov.

Bela hisa je res totalno bela- me prav zanima na koliko casa jo barvajo... FBI stavba nic posebnega,ampak sanje ostajejo. Sem si kupla kapco FBI... Lincoln memorial nice... Slikce bodo povedale vec, moje besede so zdajle totalno zmedene...

Jutri pa polet v Miami. Malo naju skrbi zaradi hurikana Hannah, ki naj bi iy juga Floride zasel proti severu. Ampak bova poskusili sreco. Drzite pesti. Porocam jutri.

POZDRAVCKE IZ WASHINGTONA, kamor se definitivno vrnem ko zberem denar za avionsko karto... Hopefully soon.

MISS U, ampak ni casa za razmisljanje... Haha.

Katja

FREE LIKE A BIRD

Pa sem ga docakala- zadnji delovni dan pred potovanjem, zadnja noc v hotelu Quality Inn... I AM FREE LIKE A BIRD:)Pa mi je nekako kar malo hudo, ker sem sklenila nekaj prijateljstev, navadila sem se na nacin zivljenja... Definitivno ne bom jokala, ampak ko nekaj postane stalnica v tvojem zivljenju, se je tezko navaditi na nekaj drugega...



Kolkrat sem v tveh dveh mesecih in pol rekla, da hocem domov, da sovrazim Dorney park (prison:), da nimam nobene energije vec... Zdaj pa gledam nazaj, pa sploh ni bilo tako slabo. Nisem imela "time of my life" tukaj, je pa definitivno bila nova dogodivscina, ki me je za vedno spremenila. Ki mi je pustila nek pecat v zivljenju in ki se je bom vedno spominjala- malce z grenkobo, ampak definitivno ne z mislijo, da mi je zal denarja, ki sem ga zapravila za njo, da mi je zal casa. Nikoli mi ni zal, da sem sla, malce mi je le zal, kam sem sla. Kajti res si nisem predstavljala, da bom v Ameriki spoznala vec Ekvadorcev in Kolumbijcev, kot pa Americanov.



Jutri pa na pot- docakala sem pricakovano, najvecji razlog, da sem prisla sem. Potovanje po Ameriki. Seveda v teh 25 dneh najinega potovanja ne morem videti vsega zelenega, niti ne vecine, ampak za prvic bo dovolj. Mogoce se pa nekoc zopet vrnem... Oziroma se definitivno vrnem nekoc.



Trenutno se veselim najinega odhoda jutri- ob devetih moramo izprazniti sobe. In prvega obiska Washingtona D.C.



Je pa danes tudi 1 mesec do mojega pristanka v Sloveniji. Po 3 mesecih in pol izven nase mickene drzavice. Ne glede na "zajebancije" tilih dveh Hrvatov v Dorney parku predvsem glede majhnosti drzavice, bi mogl bit micken bolj ponosni na to, kar imamo. Slovenija sicer ni moja sanjska drzava, mogoce tudi ni drzava v kateri bi celo zivljenje zivela in si ustvarila druzino, ampk vedno bo moja domovina... Jao:) Mal sem zabluzila, ampak kar je je:)

Zadnje pozdravcke iz Allentowna,

se slisimo, beremo, kmalu pa tudi vidimo:)

MISS U
Katja