Monday, July 28, 2008

Philadelphia and first goodbyes


Sem imela namen napisati post o Philadelphiji takoj ko sva z Berni prisli v dorm, ker bi blo tako bolj podrobno, bolj simpaticno in doziveto, ampak me je premagala utrujenost in sem le zaspala... Ter upala, da nedelja ne pride, kajti 12 urni delavnik me res ni mikal (sem ga nakoncu sicer skrajsala na 9 ur, ker se je Ann iz Anglije poslavljala). Ampak ni blo tako tezko. Sem si v Philadelphiji napolnila baterije in upam, da bodo zdrzale do naslednjega tedna, kajti danes sem z prostimi dnevi zakljucla in me caka ogromno ur v naslednjih 6ih dneh...

No uglavnem... Z Berni sva bile tako navdusene, da bova odsle iz Allentowna in collega, ter da nama ni treba preziveti dneva v Dorney parku, da si dan prej, ko je padla odlocitev, da greva, nisva niti pogledale, kaj bi rade vidle, kje je kaj, kaj sploh Philadelphija je... Saj razen nekih basic info nisva imeli pojma... Ja res sem se potovanja lotila na pravi nacin:) Haha, ampak je bil zato dan boljsi, zamudile pa mislim da nisva veliko. Sicer pa tako ali tako planiram se en izlet tja...:)

Na avtobusni postajo Wesconsville sva si kupile zajtrk (muffin+kavo) in ga pojedle kar na avtobusu (btw, povratna karta je bila 35 USD). Po dve urni voznji sva koncno zagledale Philadelphijo in moram povedati, da je bil prvi vtis precej boljsi, kot ga je naredil New York po prihodu na letalisce JFK. Ampak New York se caka na mene (tisti delcek, ki sem ga ze videla nikakor ni dovolj:). Iz avtobusa sva izstopile, kjer nama je predlagala soferka, takoj zavili do ulice, kjer so gledalisca, university of preforming arts ipd... Kot da bi vedele, kam in kako... Sama pa sem skocila se v knjigarno, si kupla eno knjigico o Philadelphiji (ma tolk lepe slikce- mal se mi mesa:) z zemljevidom tako da sva vsaj vedele kam, kje in kako... Potem sva neumorno iskali neko gostilno, kjer bi lahko sedeli zunaj na soncku, ampak mislim, da v ZDA ne poznajo ravno veliko gostiln, kjer lahko sedis zunaj- jim klima bolj ustreza, kot pa sonce (jaz sem pa posledicno, vsaj mislem, da zaradi tega stalno brez glasa... mogoce pa le prevec govorim... Who knows???)



Potem sva zavili v zgodovinski del mesta, se sprehodili in vmes zavili v Hard rock cafe. Sli v independece hall, kjer so imeli neke predstave, ki sva jih seveda preskocili (vstopnine so bile way too much), sva pa ljudi ki prodajajo vstopnice vprasali za nasvete kam kako... In so bili zelo prijazni, gospa nama je dala zemljevide... Sama sem hodta vidit Muzej o ameriski ustavi, ampak si bom za 12 USD raje kupla ustavo, prebrala knjigo za primerjalca se enkrat pa bo:) Sledil je independenc bell. Vstopnine ni, vsi se hocjo slikati, tako da tezko prides blizu (ampak je uspelo) je pa definitivno precej manjsi kot sem mislila...

Po predlogu prodajalke vstopnic sva si za 5 USD kupili karto za en micken "purple" bus, ki vozi po mestu in se tako odpeljale do ulice, kjer visijo zastave sveta. In tudi slovenska je bila zraven... In sem bla tko vesela, da sem vidla nekaj domacega... Ni veliko, ampak vse kar spominja na dom je ogromno. In oci, popolnoma se strinjam s tabo: "Dom je raj, niso nebesa, niti Amerika" in tudi meni ni zal, da sem odlsla in prisla sem. Ce ne drugega spoznavam sama sebe, nabiram izkusnje, kako ravnati ob dolocenih situacijah (definitivno ne jokam vec, ce se kdo dere na mene, ampak jih le povem, da nimam vpliva na to, kaj si mislijo o ceni vstopnice, ker je otrok prevelik za junior admission, in da ce jim kaj ne pase naj grejo v guest services in njim povejo... Nekteri me butast gledajo, ces a nocs zasluzit denarja, ampak hej, nism placana na profit v dnevu, ampak na stevilo ur...), kako prenasati, ko ti nekaj ne gre po tvojih zeljah, ko spoznas, da ene izmed otroskih sanj niso vec tvoje sanje. Sicer niso prve sanje, ki so se podrle, niti ne zanje, ampak vedno izgubis nekaj...Se vedno pa imam upanje, da se vsaj kaksne uresnicijo... Seveda pa bodo prisle tudi nove. Sicer ne otroske, ampak sanje so sanje:)



Ja pa sem spet zabluzila...:) Kdo bi si mislil... Sem le zaspana, ne pijana:)

No vglavnem zastav ogromno, vidle sva stopnice iz filma Rocky, vmes pa naju je privabil vonj trgovin:) Hey, we''re girls:) Kupla sem si "najkice" za 30USD. Sem vedla, da so znizane, ampak ko sem v naslenji trgovini vidla iste za 60USD se mi je kar nasmejal:) Haha...

Potem sva se malo setali in se odpravili na neko normalno kosilo:) v Italijansko restavracijo, kjer sem upostevala od Helene nasvet in jedla spagete (varno izbero:). Narocila sem polovicno porcijo in pojedla cetrtino te polovice. Bla sem tko lacna, porcija pa ogromna... Tudi hrana je bila dobra, tako da sem se najedla dobre hrane:)

Philadelpija je vredna ogleda, I really liked it:) Noge so me sicer bolele, bla sem utrujena, neprespana... Ampak je bilo vredno:) Ne le to, da sem bila izven dorney parka ampak sem se tudi imela super.

Slikce od Philadelphijo so tukile

http://picasaweb.google.si/katka986/Philadelphia26072008

Vceraj pa se je ena iz mojga oddelka poslovila tako da je bil to tudi razlog, da sem malo prej lahko odsla iz sluzbe... Jaj:) Tako, da smo sli v Fridays, se najedli, malo spili in sli spat. Nic razburljivega, ampak je blo zabavno.

Slikice

http://picasaweb.google.si/katka986/AnnSLastDay27082008

Danes, na se en prosti dan, sem pa le lenarla... No pa oprala posteljnino, postlala postlje, sla v Dorney park oddati neko dokumentacijo in prevzela 4 karte za DP (ce je kdo v ZDA in bi sou v DP naj javi:), se mal vozila z ringlspilam in podobnimi stvarmi, brala. Zvecer pa kot je ze v navadi klepetala zunaj:) Res je razburljiva tale amerika, ampak kaksen dan kot je ta se prav prileze:)



Tako da mi je zdaj pred spanjem komaj uspelo kaj napisati na blog. Za maile pa sem prevec zaspana in tudi za to, da pocakam, da se slike od NYC nalozijo na internet (sem ze povedala, da je internet res obupen v sobi). Jutri po sluzbi bo to prva stvar...

Do takrat pa...

Dobro jutro v Slovenijo, jst pa se bom skrila pod rjuhe in zaspala...

Pozdravcke in lupcke:=)
od
Katje

Friday, July 25, 2008

NYC in ostalo



Koncno mi je v ponedeljek uspelo zapustiti Allentown, ceprav le za 1 dan. Ko smo zavili na avtocesto sem se pocutila prav svobodno... Kdo bi si mislil, da lahko neko mesto na svetu tako sovrazis, jaz definitivno ne:) (sploh pa si ne bi nikoli predstavljala, da bo to mesto v Ameriki:)- in tako smo sli v ponedeljek v NEW YORK.

Ob 8ih zjutraj (no malo cez, kot se za punce spodobi:) smo se odpeljala izpred collega-- 2 Americanki, 2 Anglezinji in jaz. Ker ena izmed americank res ne mara voznje z avtobusom (pravi, da jo v zaprtem prostoru, ce je guzva zagrabi panika) se je odlocila, da ga gremo z njenim avtomobilom in si delimo stroske, ki so bili malo manjsi, kot ce bi sle z avtobusom, saj smo morale placati se parkirnino v blizini Empire State buildinga in cestine...



Destinacija sta bile 2 tocki- Museum of Sex (kot sem ze omenila) in Zivalski vrt v Bronxu, ker je imela ena od americank zapacanga enga tipa, ki dela tam (sprehaja folk, ki jaha na kamelah... Nisem probala, sem mela dve leti nazaj tiste pol urce v Egiptu cisto dovolj:) in smo rekle, "why not", pa da vidmo ta zivalski vrt... Ampak tisti v Central parku, ki je glede na Lonely planet zastonj, bo pa se malo pocakal:) Definitivno ga ne bom zgresila, da ohranim tradicijo s potovanj z mami in mojo sestrco:)

No pa po vrsti...

Za cuda smo parkirno hiso nasle takoj, celodnevna parkirnina je bila 42 USD, kar se mi za center NY ne zdi tako pretirano, sem po pravici pricakovala visjo ceno. Ni sicer majhna vsota, ampak... Potem smo se odpravle mimo Empire state buildinga do muzeja sexa, ki je cca. 5 minut pes hoje oddaljen. Vmes smo seveda, glede na to, da smo imele dve americanki zraven zavile v McDonaldsa. Full sm si zazelela tisto ledeno kavo s tadobrim sladoledom, ampak tukaj je ledena kava dobesedno ledena kava- kava+led. Tako da ni blo nc... Razocarana. Majo pa tukaj veliko vec izbire glede hrane in tudi drugacen okus le te. Se posebne zajtrke dobis- al majo to tudi v Sloveniji, pa sam premal po McDonaldsu hodm???



Muzej sexa... Ne vem kaj sm pricakovala, ampak vse kar sem vidla, so bli neki porno filmi in razvoj sexsa v filmih, pornici slavnih (Pamele Anderson, Paris Hilton...,), dokumentarec kako pripeljati partnerja do vrhunca in to prikazan zelo nadzorno. Potem so bili razstavljeni se neki eksponati, knjige o sexu, slike, fotografije... Skratka nic posebnega... Spustile smo pa del zivalskega sexa, ki me po pravici povedano niti ni zanimal, ker so prenavljali muzej, zato je bila vstopnina le 5 USD. Zaradi istega razloga je bil zaprt tudi gift shop, tako da se moram tam nujno oglasiti naslednji teden, ko bom ponovno tam, ker ima ena kolegica rojstni dan in gremo mal pogledat ali je vsaj v NY nocno zivljenje kaj bol pestro, kot v Pennsylvaniji:)

Od tukaj smo sle v Macy- shopping center, kjer najdes vse svetovno znane znamke. Je cenejse kot v Sloveniji, ampak v primerjavi s cunjami tukaj v Pennsylvaniji, kjer nimajo davka na cunje in hrano, je veliko drazje. Res pa je, da tukaj ne kupujemo nekih priznanih znamk kot je Dolce/Gabana ipd.





Potem smo se pa zapeljale do Bronxa, do zivalskega vrta, in se na poti izgubile... IZGUBLJENI V BRONXU... Not the best felling at all... Ampak pustolovscina. Problem je bil v tem, da si je voznica napiala napacen naslov zivalskega vrta in posledicno prepisala napacne smeri kam in kako. Ker tukaj ne poznajo, oz ona ne pozna navigacije:) Tako, da je bila le ta rocna. Mislim, da je vzrok temu, da se stalno vozi le po istih cestah, tudi po NY je vozila sele drugic:)

Zivalski vrt je bil simpaticen, ampak v primerjavi s francoskim, mu ni para. Mislim, da tistega, ne glede na to, da sem bila takrat stara 13 let (a je res ze skoraj 10 let od tega, I can't believe it) ne bom nikoli pozabla:) Haha... Spomini na otroska leta in na tiste 3 tedne potovanja po Monacu, Franciji, Italiji... THE BEST... In nasa prva postaja, Garadaland, je bil vsekakor boljsi, kot tale nas Dorney park prison, kot smo ga poimenovali:)



Slikice od tega kratkega, definitivno prekratkega izleta bojo objavljene v ponedeljek... Sicer mam jutri prost dan, ampak je nek plan, da grem za en dan v Philadelphijo... Let's hope so... Sploh mi ni problem za tele izletke tko kmal ostajat... Love it:)

Danes sem skupaj s placo, ki niti ni bila tako slaba (je varno na mojem TRR) dobila se urnik dela za naslednji teden,ki bo od mene definitivno pobral vso energijo, kolikor jo se imam
PON prosto... Zakaj ze prvi dan v tednu, le en dan od mojega dneva off... Damn...
TOR 09.00-20-00; ok 11 ur dela, sem ze navajena... No problem, vsaj ni do devetih, ker sem potem doma sele ob pol enajstih
SRE 09.00-20.30: bo se slo...
CET09.00-20.00 Spet isto...
PET 09.00-20.00 Again...
SOB 08.30-20.30 Dvanajst ur, kdo si je to zmislil, sovrazim dneve, ko delam dvanajst ur, enajst in pol je se kul. Kje je tuki logika ne vem, ampak vseeno. Vsaj sobota je, ko je ogromno dela. Zvecer sem se pa edino sposobna v posteljo vlezt in zaspat....
NED 09.00-19.30 Zakljucek tedna... In pripava na NY, odidem naslednji dan... In 3 dni prosto... Thank you god...



Ce sem prov sestela 68 ur- moj rekord, pa sem mislila, da je blo 63 ur, tisti teden ko so imeli independance day, ogromno. Bomo preziveli... Ce sem vse, bom pa se to:)

To bi bilo na kratko vse. Mela sem tolk idej kaj za vraga napisat, zdaj je pa vse iz glave slo... Saj vem butasti pisejo, pametni si zapomnijo. Sm mislila, da sem pametna, ampak sem se ocitno zmotila...:) Haha

Slikice ob priliki, definitivno najkasneje v ponedeljek, ko prilepim se tiste iz Philadelphije:)

Do takrat pa... Pozdravcke, poljubke, objemcke... prek oceana, do nase majckene dezelice, ker govorimo slovensko:) Ceprav so nekateri prepricani, da smo premajhni, da bi imeli svoj jezik (kdo bi razumel americane?!?)

MUA
Katja

Friday, July 18, 2008

Najprej ogromno pozdravckoc in poljubckov, se vedno iz Allentowna in se vedno iz collega. Z najinim (tukaj mislim Jasno) Ocean city-jem ne bo nic, ker bi nama potem ukinili vizo, kar pa si seveda ne zeliva, ampak kaj kmalu prihajajo dnevi katerih se zlo veselim:)

Prvi tak dan je ze ponedeljek, ko grem z enimi Americankami, ki studirajo in delajo tukaj na collegu kot neke nadzornice, v New York. Sicer bo le en dan, ampak komaj cakam, da grem iz Allentowna. Razlog je eden in edin: gremo v Museum of sex:) Pa da vidimo to cudo od cuda. Mislim pa, da se bomo ustavile se v zivalskem vrtu v Bronxu in seveda zasle v kaksne trgovinice:) We'll see... Ampak kot posledica mojega dneva off v ponedeljek bom mogla, ker sama nisem imela prostega dneva, delati v sredo na parkingu (borring, si morm se kaksno knjigo kupt:), but who cares... I am going to museum of sex:) Haha:) Porocam kako in kaj:)

Potem imava z Jasno, ce bo dobila frej dan v soboto, plan iti ali v shopping ali v Philadelphio. Tko da se bo vsaj nekaj dogajalo. Ceprav si en dan zelim le lenarit, brati knjige, se veselim vseh telih izletkov:) Za to bo se cas, ko se vrnem v Slovenijo, ko bom zaradi casovne ratlike zagotovo vsa zmesana:)

V zacetku Avgusta pa sem zaprosila za 3 dneve off, 5., 6. in 7. avgust (mislim, da ne bo problema, vsaj supervisorji so mi tako zagotovili), ker ima Jessi iz Ekvadorja rojstni dan in gremo spet v New York, malo spoznavati nocno zivljenje, si pogledat Statue of Liberty, Ground zero, Empire state building... Zapravt micken dinarcku, ampak ne prevec, da mi bo se za septembra kaj ostalo:)

Naslednji datum, ki ga komaj cakam je pa 11.8, ko se moramo izseliti iz studentskega doma. Mislim, da bomo zivele v hotelu. Vecina ljudi pa tako ali tako pocasi odhaja domov. Predvsem ljudje iz Latinske Amerike, ker se jim zacne fax v zacetku avgusta (ze sedaj delam povprecno 55 ur v 5 dneh, me prav zanima kako bo v avgustu... Bom totalno brez energije). Tako da bomo kak dan potocil tudi kako solzico. Ampak slovesa so sestavni del zivljenja in potovanj, kot je to:)

Ne vem, ce sem ze napisala, ampak moji plani glede odhoda v Slovenijo, potovanja po Ameriki so se malo spremenili:) Predvsem v datumu, ker imam namen prekiniti delovno razmerje s 1.9 ali pa zadnjim avgustom (so mi na mojem oddelku ravno danes rekli, da ni problema, ker so v septembru le neki special eventi- yay), ker bi me potovanja nazaj v Allentown prevec stala, vzela prevec casa ipd. Tako da, mami bodi v pripravljenosti, da bos spreminjala datume avionske karte:) Ampak sele konec septembra, kajti si bom dala duska:)

Smo se z Jasno zmenile, da do konca meseca preucimo kam bi sle, koliko stane ipd. naredimo vsaka svoj plan in okviren izracun stroskov in se druga drugi prilagodimo ter poskusimo potovati skupaj. Bomo videli. Sem gledala cenike letalskih vozovnic in vlakov in se skoraj bolj splaca malo vec leteti, kot datu cca.700 USD za celo mesecno karto za vlak... In seveda vec videti v enem mesecu.

Tko da... Plani se sestavljajo, zamisli se delajo na delovnem mestu, ko mi je dolgcas:) In imam nekaj, cesar se veselim:)

Zdaj grem pa jaz pocasi spat, ker moram jutri (kljub temu, da bi mogla met day off) ob 8ih v sluzbo. Me prov zanima komu bom ob 8ih zjutraj prodajala karte:) Ker zacnejo ljudje prihajati sele ob 9.30, ko se v parku slisi ameriska himna in razobesi njihova zastava:)

MISS YOU ALL!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Katja

Monday, July 14, 2008

1 MONTH

Danes je tocno en mesec odkar sem zapustila naso prelepo dezelo in se za dolocen cas preselila v to drzavo prek oceana tako dalec od vseh...

Spomnim se poslavljanja, micken solzic, prvega vdiha zraka na letaliscu v New Yorku, ko sem kot zgubljena kura tacala sem ter tja, zatohlega ozracja, starejse americanke s katero sem sedela na avtobusu iz NY do Allentowna. Cakanja na avtobusni postaji Wisconswille dolgi 2 uri po celodnevnem potovanju in zuranju pred tem, prvem vstopu v sobo... Prvih vtisih...

In sedaj je za mano ze en mesec dela, micken zuranja, pridna pri ogledovanju in setanju na okrog pa se nism bla... Ampak imam se cas. Vtisi so se nardili, razocaranja so sledila, ampak sem se tut sama malo prilagodila, ali pa se vsaj poskusam razmeram, tako da lahko recem... What a month:)

Ampak se veliko je pred mano. Vsaj se mesec in pol dela, ce ostanem v Dorney parku in mesec potovanja... We'll see.. Sama pa si vedno priklicem v spomin pesem tolo pesem

Que sera, sera
Whatever will be, will be
The future's not ours to see
Que sera, sera
What will be, will be

Tko da... Pritozevala se ne bom vec, je skoda energije, ki jo lahko porabim za mnogo bolj koristne in zabavne zadeve, ampak bom poskusila preziveti vsak trenutek maksimalno. Ne le tukaj, ampak tudi po povratku domov... Bom zivela vsak trenutek, kot bi bil moj zadnji... Ampak mami in oci ne skrbita, bom zivela z glavo:)

Zdaj pa... Grem v shopping mall (zdaj vem zakaj so omenjeni v vseh filmih- ker drugace ni kaj za poceti:), pogledat ce so kaksne luskane majcke al pa hlace:) Pa kupt zemljevid ZDA, da lahko koncno zacnem odkrivati kam, kdaj in kako...

Mi se pa beremo, oziroma zgleda, da sama bolj pisem kot berem in obratno...

Ampak vseeno. Pozdravcke v Slovenijo...

Papa
Katja

Saturday, July 12, 2008

En par slikic- bodo nalozene, ko bo boljsi net, do tedaj le besedilo:)

Da ne bom le dolgovezila z besedami, bom objavla neki slikic primernih za na internet:) Haha:) Tko, da ne bo kaj negativnih kritik in podobno.

Z najino odpovedjo je pa tko, da nama je Ann (gospa, ki je odgovorna za mednarodne studente) rekla, da nama v primeru odpovedi sluzbe preklicejo vizo, tako da sva jo prosili, da najino odpoved za nekaj casa zadrzi, da vidiva kako je s tem. Medtem pa cakava odgovor iz STA...

Jst pa se v tem casu kolikor ga se imam v Allentownu (pa naj bo to 14 dni ali pa do 1.septembra, ker v septembru le vikendov sigurno ne bom delala glede na situacijo, tako da ce ne najdem druge sluzbe priletim domov 14 dni prej, ker imam za potovanje na voljo le 1 mesec in tudi financni zalogaj v primeru daljsega potovanja bi bil prevelik), poskusim izkoristiti kar se da najbolje. Hodim na zurke ob sredah in petkih (sem pri sebi pomislila, da bi pri svojih 18 letih tukaj neizmerno uzivala, zdaj sm pa ze tolk stara:), dones na moj frej dan bom pa mlo zabusavala, pospravila, oprala cunje in uniformo...

Sem pa naredila prvo napako (in hkrati warning v sluzbi), ker sem imela na koncu dneva 40 USD prevec (bolje kot premalo, kajne), ampak so me potolazili, da sem "good cashier", tako da ni bilo nobenih problemov. Nekateri so naredili ze milijon napak, pa se kar delajo in to brez odbitkov pri placah. Pa tudi zaspala sem prvic;) Za pol urce, ampak morm priznat, da sem z vstajanjem tukaj kar pridna:) Kolikor se le da:)

Vceraj sta imeli dve punci s katerima se druzim manjso prometno nesreco, ker sta se peljali do dorma iz zurke z nekimi varnostniki. Z nobenim ni bilo nic narobe, le avto je utrpel kar precejsnjo skodo. Jaz pa pridno poslusam nasvete svoje mami in ocita, ter ravnam po svoji pameti in sem se domov varno pripeljala s kombijem in potem iz varne razdalje pred studentskim domom opazovala dogajanje... Prihod policije, ki je pri prometnih nesrecah tukaj nujna, ce zelijo, da zavarovalnica pokrije skodo nastalo pri prometni nesreci. Tako, da sem hkrati zvedla se nekaj novega.

Aja, vceraj sem dobila tudi mojo drugo placo, za 11 dni dela je znesla 507 USD z ze odbitimi davki, najemnino (za dva tedna znasa 110 USD), placilom uniforme (cca 50 USD), tako da sem kar pridno delala se mi zdi. Je pa res, da ce mi supervizor kdaj rece, da lahko grem prej domov, ce zelim, da vedno izkoristim priloznost. Ampak iti prej domov se vedno pomeni minimalno 8 ur dela, obicajno 10. In zvedela sem, da imamo 30min odmora placanega (ce delas nad 10 ur je dolg 1 uro, drugace na mojem oddelku 40 min), tako da je vsaj nekaj dobrega.

Ja tele moje slikce so se zdaj izkazale za se eno napisano crtico:) Haha:) Ampak tudi slikice pridejo na vrsto, ce le tale internet tukaj za spremembo dela dovolj hitro.

Ni uspelo, ampak bom se potrudla in jih nalozila se danes (verjetno jutri)...

Do takrat pa...

Lepe pozravcke, jaz pa grem mal sobo pospravit, potem pa si bom skuhala kavico in prebrala knjigo.

YO EXTRANO ESLOVENIA

Saj sem povedala, da se bom mogoce vec naucila spansko kot anglesko. Pa sem zacela z enostavnimi stavki. Ceprav ni napisano pravilno, ker bi mogel biti n v tisti drugi besedi drugacen, ampak ne vem tocno taksen, mojih spansko govorecih prijateljev pa trenutno ni tukaj:)

Seveda pa tudi sama sirim slovenski jezik in predstavljam naso dezelo v svet (bi jo mogli poznati, saj je sam ameriski predsednik BUsh povedal, da je Slovenija velik kos nebes:). Sem enga Kolumbijca (mogoce je Ekvadorec) naucila kako si, dobro, zaspan/a in celo pravilno uporablja spol za zaspan/a:) Haha:) Mislim, da smo vecino casa v sluzbi vsi zaspani. Kajti po 12 urah dela (sama jih poveprecno naredim 10 na dan ) ti casa za kaj drugega sploh ne ostane.

Jao Katja, a se ne bos "utihnila"... Sem malo zacela se sama s sabo govoriti...:) jasna je sla v sluzbo tako da sem res skoraj cisto sama v tem dormu:)

Zdaj pa res...

I MISS YOU ALL!!!

Mal me daje domotozje, obcasno me preganjajo spomini, ampak to je sestavni del zivljenja. Se vedno pa gledamo iste zvezdice, isto luno, oblake, tako da smo res blizu in ne tako dalec narazen (tole sem si mal sposodla, ampak se mi je zdelo primerno, brez zamere:) Haha...

KISSES FROM USA!!!

Katja

Thursday, July 10, 2008

Things are turning for the bright side

Prejsnji teden, ko sem vsa obupana, razocarana nad tole mojo Ameriko v kitajski restavraciji dobila v "Fortune kokiju" misel "THINGS ARE TURNING FOR THE BRIGT SIGHT", sem se le nasmejala in si mislila, ko bi bilo vsaj res. In se je zgodilo. Z Jasno sva se malo pogovrjali, pretehtali vse opcije in se pocasi zaceli odlocati. Po pogovoru (mailih) s starsi (starejsi vsekakor vedo vec) sva se vceraj vsekakor odlocili, da bova prekinili pogodbo, ki naju veze z Dorney parkom in odsli iskat svojo sreco in odkrivati ameriske sanje kam drugam. In se je tudi zgodilo- danes zjutraj sva dali odpoved in sedaj lahko le se cakava, da mine 14 dnevni odpovedni rok. In potem greva...

Prvi plan je, po nasvetu, Ocean city in okolica. Turisticno obmocje, kjer je menda, glede na to, da je glavna turisticna sezona, velika moznost da najdeva sluzbo v gostinstvu ali v hotelu. Bova videli, vsekakor pa ne bova obupali, spakirali kovckov in odleteli v Slovenijo. Kako bo naprej ne vem, ampak imam 14 dni casa, da si naredim nek okviren plan:)

V Ameriko resnicno nisem prisla, da bi bila nesrecna, niti nisem za organizacijo, letalsko karto, vizo ipd. placala toliko denarja, da ne bi uzivala tega poletja in izkoristila vsako minuto vsakega dneva.Tako da imam zdaj nekaj, cesar se veselim in komaj cakam. In naslednje 3 mesece definitivno ne bom vec vsa razocarana, kot sem bila ta moj prvi mesec.

Tako da... Podpora dobrodosla:) Kritika zazeljena... Nasveti še bolj:) Midve greva pa novim dogodivscinam naproti.

Pozdravcke in dobro jutro v Slovenijo iz Amerike, zaenkrat se iz Allentowna!!!

Rada vas mam fullllllll in pogresam vs:)

Katja

JASNIN BLOG- http://www.jasnaslo.wordpress.com/

Thursday, July 3, 2008

Vsega po malem

Sploh ne vem kaksen je namen pisanja posta, ker ni nic ne vem kolk zanimivega- po 63 urah dela ta teden (sem pridna, kajne?) mi casa za kaj drugega tudi ne preostane.


Prejsnji petek sem dobila prvo placo. Odprem kuverto z obracunom in me je skoraj zadel sok- 156,00 USD... WTF?!? Ugotovim, da americani rabijo cel teden da obracunajo in nakazejo place, torej je bil upostevan le prvi teden, ko sem delala 6 dni po 8 ur dnevno. Malice oz. odmora americani ne placajo (ceprav sem od enega ameriskega sodelavca zvedela, da je v vecini sluzb tudi malica placana), odstet je bil seveda tudi dorm (50 USD za 1 teden) in davki (cca.20%)... In pogledam stevilu ur: 30. Me je skor na rit vrgl, ker 8urx6dni je 48, minus 6x40min malice je vseeno se vsaj 44 zur (ce ne stejem splosnega izobrazevanja, ki naj bi bilo vsteto v placo). Seveda sem se takoj pritozla in je eden izmed mojih supervisorjev po nekaj dnevih ugotovil, da imam prav... Tko da dobim naslednjo placo zato vecjo:) Can't wait next friday, da vidm obracun, ker se je v 14 dneh nabralo cca. 100 ur, kar se mi zdi kar lepa stevilka za 11 dni.


Sem pa malo govorila, sicer ni preverjeno, ampak so rekli, da mednarodni studentje zato opravimo toliko ur na dan, ker bi americanom morali nadure placati dvojno. Informacija sicer ni preverjena, ampak bi lahko verjela, kajti americani na admissions delajo vsi v povprecju7 ur na dan.Tako da tujci garamo kt zivina. Dones sem prsla cisto mokra domov, ker se je dez odlocil zapadit ravno ko sem se odpravljala s parkirisca do pisarne da oddam ostale parkirne listke.


Dva dni nazaj pa sem se na delovnem mestu kr mal zjokala. Ne od zalosti, ampak od jeze, kajti nekateri obiskovalci parka so adijo pamet. Njihovo obnasanje je totalno na podnu in ne morjo razumet, da nismo prodajalci kart tisti, ki postavljamo pravila, ampak so pravila ze napisana, mi smo le nekaksni messengerji, ki jih posredujemo naprej.

Najvec se jih obrekuje glede otroskih vstopnic- otroci, ki so mlajsi od 3 let imajo prost vstop, starejsi pa morajo biti pod 48 inches, da dobijo vstopnico po polovicni ceni. V ta namen je postavljen tudi nek drog, ki velja kot mera. Nekateri otroci, ki so res veliki za svoja leta, morajo tako placati polno ceno. Po eni strani je to merilo v visini boljse, ker se vsaj ne morejo lagati glede starosti (tako kot smo se mi obicajno, ko smo hodili smucat) in na vecini naprav v parku je neka obvezna visina.

Sem se pa prov nasmejala zadanjic, ko je prisla ena punca, se postavla pred moj oknc s cigareto v roki in rekla "eno otrosko vstopnico" sm jo kr gledala. In recem za tebe? Pa je cist resno rekla, da je stara sele 12 in da zeli otrosko vstopnico s cigareto... Ne morm verjet, res ne...

Aja glede mojga jokanja:) Cemer se dones sam smejim, ampak vseen. Je prsla ena "raztegnjena" familja v park in kot imajo americani navado (sem ugotovila) so placevali posamezno. In en tip, ocka 3 otrok, se je skos neki pametnga delu, da je najpametnejsi ipd. Ko sem ga koncno prepricala, da naj se njegovi otroci postavijo pred ta steber, je bila ena puncka res manjsa in se je zacel norce iz mene delat, kao kako nism tega vidla, ce sm slepa... In pol je blo vse narobe, ker sta bili njegovi drugi hcerki vecji. Mu lepo povem, da lahko gre k Guest services, ce mu kaj ne pase, ampak se je na koncu le odlocil, da bo kupil karte. Mu povem ceno in potem se tip, k je dobr vidu, ko sm njegovi mami karte racunala, da je traba dat kupone za popust prej, rece aja pa kupone mam. In sm sam rekla, ce mi jih ni mogel pokazati prej in je imel spet neke pripombe, tokrat nad mojim obnasanjem. Tko, da sem komaj cakala, da sem se znebila te familije, ker so bli res adijo pamet. Glede na to, da z vecino obiskovalcev kako recemo, se vcasih mal nasmejimo ipd. in se noben mi ni rekel, da mam ne vem kak obnasanje, ne vem kako je lih najbolj zatezen tip stuhtal to:) Uglavnem cist je blo frtik... 20 min sem sam njegovi familijo vstopnice prodajala, ker je on mislil, da je najpametnejsi!!!


Pa sm se spet mal razpisala.


Vceraj sm spet nasla cas it na kolumbijsko zurko, kot prejsnjo sredo. Blo je... Recmo, da zanimivo. Micken pirckov, koolumbijci, muska... Tuki kadarkol grem vn se res naplesem. Vceri sm se salso ucila, bo treba naslednji teden ponovit vajo:)

Bom nekaj slikc dodala danes, ostale dobite, ko vidim Ann, ki je slikala poleg Jasne. Jst sm mela prazno baterijo tko da mojih slikc zal ni in si ne morem lastiti avtorskih pravic:)


Kaj je se novga... Aja, naslednji teden grem mogoce v Atlantic city, ce mi uspe najdit zamenjavo za cetrtek, ker imam jst frej torek in soboto (ceprav sem jih lepo prosila, da naj mi ne devajo vikendov frej, ker je takrat najboljs delat, ker je velik folka in skos del, tko da nimas casa tuhtat o dolgcasu)
To bo na hitrco to... Ne me pozabt, pogresam slovenijo, pogresam prjatle, mamico pa ocita, sestrco, tut Tajo in Taja, mame... Ampak sm pa vesela, da sem tukaj, ker je vsak dan nekaj novega. Vcasih je mal hudo, druge dni nimam casa za nc druzga kot za delo, ampak izkusnje so izkusnje... Ceprov nekteri pravjo, da so le izgovor za napake, jst se vseen mislem, da se iz vsake izkusnje nekaj naucimo, ceprav je veliko le teh napak in mi je za kaksno zal, da sem jo dala skos:) Ampak se bom cez cas, ce se ne ze zdej temu sam smejala...
Zdej je pa res dost dolgovezenja in nakladanja v tri dni. Tko da se bom poslovila...
Tistim, ki ga hocte, posiljam enga velkiga lupcka, ostalim pa sam lepe pozdravcke iz dezevnega Allentowna. Ce ne vete kje je to vtipkajte na internet Allentown, PA:)
Pozdravcke v Slovenijo