Zadnji dnevi v Allentownu

Kar ne morem verjeti, da sta pred mano se zadnja dva delovna dneva v Dorney parku (ce ne stejem tistih 2 na koncu septembra tik pred odhodom domov:). Nekako sem se navadila na nacin zivljenja, kjer delas od 9.00 do vsaj 19.00, ce ne se dalje. Ne morem reci, da bom pogresala tak tempo zivljenja ali da bi ga hotela se kdaj izkusiti, bom pa definitivno vsaj malo pogresala Dorney park vsakdan.

Predvsem bom pogresala totalno neumne goste, ki ne dojamejo in ne dojamejo, da se moram drzati pravil- ker mi gostje parka ne pomenijo cisto nic in ne vem zakaj bi zaradi njih zgubila sluzbo in ne imela cisto nic od tega (razen vcasih ponujene nekaj podkupnine, tako so obupani, ker morajo njihovi otroci placati polno ceno zaradi velikosti, ki zadosca za "big rides")



Pogresala bom sodelavce- vsakega pomalo, tudi tiste, ki mi niso bili vedno najbolj prisrcu, oziroma niso pustili najboljsega vtisa. Seveda pa jih je vecina ze odsla domov, americani so v veliki meri odsli na fax, tako da ostajajo v veliki vecini le se srednjesolci iz Allentowna in pa studentje iz okoliscih fakultet, ki jih pa niti ne poznam, ker so prisli na novo.

Pogresala bom tistih nekaj prijateljev (ne znancev) s katerimi sem prezivljala proste trenutke. Obljube, da obiscemo drzave iz katere prihajojo so se sklenile, ampak kdaj bo cas, kdaj bodo financna sredstva omogocala ponovne lete v ZDA, Latinsko Ameriko... Za Evropo ni nekih vecjih tezav:)

Ne bom pa pogresala Dorney parka kot sluzbe. Njihova organizacija je na podnu, skrb za delavce pomanjkljiva oziroma je sploh ni. Saj razumem, da so stranke na prvem mestu, ampak njihova oprema je za v srednji vek. Z boljso tehnologijo bi definitivno potrebovali manj delavcev, kolone bi bile manjse, zaposleni bi se lazje smehljali el dan. In posledicno bi se tudi gostje parka boljse pocutili, ce ze ne drugega:)

Ampak ne glede na to kaj vse bom tukaj pogresala, pa se to ne more primerjati s tem, da pogresam Slovenijo in vse kar spada zraven. Ne toliko dezelo, ampak ljudi, ki jih imam rada (in upam, da tudi obratno:)

Ampak v torek grem novim dogodivscinam naproti. Prva postaja je Washington D.C, kjer ostaneva le 2 noci, tako da bo treba izkoristit dan od ranega jutra do vecera:)



Kaj se dogaja, kje sem (smo), kaksna nova slikica... Bo, ko bo cas, energija... Ampak obljubim, da se bom potrudla... mogoce ne bom napisala nekih izcrpnih porocil, ampak vsaj malo na kratko:) Vec pa v sloveniji, kjer pristanem na Brnikih 1.10 ob 10:45... :)

Do takrat pa keep in touch prek svetovnega spleta:)

Pozdravcke iz Allentowna:)

Katja

Ema

Pa se je mojim bratrancem in sestricni pridruzila se ena sestricna po imenu Ema... Tako da cestitke njeni mamici in ocitu ter bratcu in sestrci:) Komi cakam, da pridem domov in jo mal popestvam:))))))))))))

Do takrat pa so zazeljene kaksne slikice:)

Tamala teb pa tud cestitke za kemijo, zdaj pa cakam le se fajne informacije o matematiki, da ga pol skupaj mal zazuramo:))) Brez slabe vesti:)

Pozdravcke od Katje

Čakanje...

Med najpomembnejsimi stvarmi, ki jih trenutno cakam je rojstvo nove sestricne ali bratranca. Ki ga kar nemorem docakati:)))Tako da, cakam na sporocilo o prihodu:)

Iztekajo pa se tudi zadnji dnevi moje sluzbe. Cez en teden, v ponedeljek 2.9.2008m, je moj zadnji delovni dan pred potovanjem po Ameriki, ampak se na zalost vracam v Allentown, 26.09.2008, da dokoncam delo po moji pogodbi. Ne zato, ker bi bila brez denarja, ali ker bi nestrpno zelela dobiti moj bonus (v zameno moram delati zadnji dan napisan na pogodbi), ampak zato, ker hocem od Dorney parka dobiti vsaj tisto kar mi pripada, za kar sem res garala.V teh nekaj tednih imam ze skoraj 500 ur narejenih. Mislem, da mi ne bo noben mogu ocitatiti, da sem nekaj razvajena puncka, ki ne ve kaj je delo. Ker se mi zdi, da sem se v telem Dorneyu naucila za celo zivljenje. Definitivno pa sem, kot me eni sodelavci iz Ekvadorja klicejo, postala Chuchita:)Ne vem, ali je pravopisno prav napisano, ampak naj bi pomenilo bitchy bitch-- ampak le do strank v Dorney parku. Zdajle sem se na to spomnila, ker sem imela danes nekaj tezav z enimi temnopoltimi strankami (kdo bi si mislil), ko sem svoj delovnik podaljsala za 2 uri in delala kot ticket taker. In so me napadli, da jim nisem hotla postemplati roke (zakaj ze ne???) in so se zaceli dret na mene (nazalost nisem imela nobene sipe pred mano, kot ponavadi:) jst pa nazaj... Ves kva, eni laznivci pa se naujo na mene drl... Ja no mal jezna, pa sm mogla napisat... Bedni so, nimajo pet pik v glavi... No, pa sm strasla malo jeze na telem blogu:)

Naslednji stvar, ki jo cakam je zadnji prosti dan v Dorney parku (ce mojih pocitnic za potovanje ne stejem), ki je hkrati tudi prvi prosti dan po vec kot 14 dnevh dela non stop... Si ga zasluzim:)

In potem potovanje- kaj komaj cakam... Mogoce ne toliko vse skupaj, kot sem si mislila ampak svobodo. Ki jo dokrito povedano pogresam:) Ker tukaj tole je k...c. Seveda pa komaj cakam, da vidim FBI v Washingtonu, plaze v Miami-ju, Disney world v Orlandu, casinoje v Las Vegasu, Grand Canyon, Hollywood, ucne ure deskanja v Californiji, San Francisco, Niagarske slapove in seveda vse v New Yorku...

Seveda pa tudi komaj cakam, da pridem nazaj v Allentown, se zadnjic v mojem zivljenju (v to sem prepricana:), in se zadnjic vidim tistih nekaj ljudi, ki ostanejo za mano v Doney parku, se poslovim od nekaterih Americanov, ki so mi prirasli k srcu...

In navsezadnje, v sklopu tele moje "avanture", komaj cakam prihod domov. Komaj cakam, da objamem moje starse (kot bi rekli nekateri posebaj mami in ocita- sem se spomnila na mail izpred parih dni in tudi let), mojo sestrco k jo ful pograsam, ceprov vcasih nimamo vse poslihtan, moje najboljse prijatelje, ostalo druzino. Pogresano moje stanovanje, pogresam Tajo in Taja:), pogresam moga avtotka ( k pa ga ne bo vec, k pridem domov;(, I wonder how will I survive:)?), pogresam kavice, neskoncne pogovore ob njih, pogresam zuranje (tisto v Francitu vsake nekaj casa;), komaj cakam, da spet spijem kozarcek sladkega muskata (mmmmmmm........),pogresam normalno sluzbo (upam, da je se prosto mesto... Se lahko moje delovne ure raztegnejo:) navsezadnje, ceprav ne vem, ce mi bo kdo sploh verjel, pa mickeno pogresam tudi studijsko litetaturo:) Ceprav se bom po prihodu domov verjetno kesala telih besed, ko se bom morala vsedit za knjige, da naredim se zadnji izpit za prejsnji letnik in vse ostale za prihodnjega. Verjetno se bom scvrla za knjigami, poskusla nardit vse izpite cimpreje in oditi naslednje leto ponovno v Dorney park... Who knows? Jst... Obstaja opcija odhoda v ZDA ponovno, ampak definitvino ne naslednje leto in se bolj sem prepricana da ne v Dorney park... Ali pac?!?

Haha...

No mal sem zabluzila, ampak nekaj sem mogla napisat...

Zdaj pa pod tusi, oprati uniformo in v dezelo sanj... Kolikor ur mi bo pac ostalo za spanje:)

Dani, jst pa cakam in cakam... Nosim telefon s seboj v sluzbo, ceprav ni dovoljeno, pa SMS o novem bratrancu, sestricni kar ne pride in ne pride... No, bom se naprej krsila pravila:) Who cares!?!

Dobro Jutro, pa lahko noc za mene:)

Pogresa vas Katja

2 MONTHS

Novega sicer ne veliko, ampak glede na to, da danes mineva 2 meseca odkar sem v Ameriki, sem mogla nekaj na kratko napisat... Pa da ne bo zgledalo kot da sem pozabla na Slovenijo (defenitivno ne:).

Uglavnem spremenila sem (no mami je po mojih navodilih- hvala mami) spremenila mojo avionsko karto za v Slovenijo iz 15.10.2008 na 30.09.2008, tako da bom doma, na Brnikih ze 01.10.2008:) Nazaj v realnost...

Do takrat pa...

Pozdravcke:)

Katja

Olimpijske igre

Vi verjetno se spite jst pa sem cakala ob televiziji, da bo nastopla Sara Isakovič... In mamo olimpijsko medaljo, sicer srebrno, ampak medalja je medalja... cist micken, micken pa bi bla zlata, ampak vseen:) CESTITAM...

Zdaj pa res dost za dons...

Katja

Selitev, nacrti za potovanje & vsakdan

Najprej lepe pozdravcke. Sem hotla ze vceraj kaj napisati, ampak se je nasa selitev iz Collega v studentski dom zavlekla (vec o organizacijskih sposobnotih americanov kasneje:). Tako da sem seda v hotelu, Quality inn...

Cedar crest college, moj dom skoraj 2 meseca... Skromne sobe, stroga pravila (v vecini postavljena s strani Ann Jones, the bitch)- sem pa spoznala en par americank, ki studirajo ali pa delajo v kolidzu, tako da sem vsaj mela kdaj prevoz za v shopping, New York, za v kitajsko restavracijo, nasmejala sm se jim, zvedla marsikaj novega... Pa se z nekom sem se mela za pogovarjat in poskusati izboljsati mojo anglescino:)



Po pakiranju, pospravljanju sob (nekatre punce so iz hodnikov in kopalnic naredile smetnjak, ker so bile prelene, da bi smeti nesle za college v velik smetnjak,smo stlacli kovcke v 2 tovornjaka (najprej je bil na voljo le eden, ampak okrog 100 punc- ne vem kaj so si sploh mislili:) in potem nam Ann Jones pove, da bodo pripeljali prtljago v Dorney park, kjer jo bomo morali razloziti iz tovornjaka v "training room" in zvecer spet nalozitit... WTF???? Zakaj ze. Bi porabli za to vsaj 3 ure vsega skupaj:) Ampak je ta njihov plan vceraj zmotil dez, veliko dezja.Tako da je prtljaga ostala v tovornjaku... Seveda pa je nase delo potekalo neovirano, kljub dezju, skoraj nic obiskovalcem (sama sem v 1 dnevu zasizila 4000 USD, ponavadi je okrog 20000 USD, vsaj, temu da so sredi dneva zaprli water park... )Ampak je okrog 10 zvecer prva runda le prisla do hotela. Sobe so ciste, hotel soliden, nobenih pripomb, razen do, da je "in the midlle of nowhere"... In ne mormo cist nikamor pridet brez avtobusa ali kombija iz Dorney parka, razen ce zapravmo skoraj celo premozenje za taksi.

Danes sva sle z Jasno v shopping po hrano, kjer naju je voznica avtobusa odlozila, za nazaj sva pa cakale avtobus cele 2 ure, kljub temu, da sva vmes klicale Human resorces vsaj trikrat. So rekli kar cakajta.... Do kdaj ze? Jutri??? In potem smo poklicale kar Ann Jones osebno... In je poslala avto po naju... Beda. Avtobusi so danes zaradi nove lokacije (oziroma kar dveh) zamujali po eno uro, vecina jih je prisla na delovno mesto prepozno, tako da sem srecna, da sem imela prost dan.



Spoznala sem enga Americana iz juga Amerike, ki dela in zraven hotela. No ubistvu je Irec, ampak so se njegovi starsi preselili v ZDA. Sva se mal razgovorila, in sla pogledat moj sanjski avto (na zalost ga niso imeli v barvi, ki sem jo hotla:), tako da sedaj vsaj vem koliko moram prsparati, da ga kupim- ampak bi mogla na zalost kar dolgo delati v Dorney parku, da bi prisla do njega. Tako da bo za sedaj se naprej ostal le sanjski. Ampak zato pa so sanje.

No in Trei... Ja no, bla sem presenecena, ko mi je povedal, da je njegov brat, kot prvorojenec, imel dogovorjeno poroko od petega leta. Po pravici poedano, sploh nisem vedela (oziroma si nisem mislila), da to se obstaja... Ker ne vem, ce bi bla sama ravno zato, da bi mi mami in oci ko sem bila majhna, izbrala osebo s katero se bom porocila. Sj zaupam, da bi poskusala zbrati dobro, ampak ce ne drugega, kako lahko pri otroku ves kaj bo iz njega in podobno... Ampak ok, vsaka traicija, druzinska ali kakrsna koli ze je posebna. And I respect it... Ampak vseeno:) Pol sva se se malo razgovorila... Tko da je cas minil res hitro in se enga novga americana sem spoznala:) Haha:)



Zdaj pa moji, oz. moji in od Jasne plani za potovanje.

Če se nisem napisala, sem dobila odobrene proste dneve za prve tri vikende v septembru (morala bi delati 4, ampak za zadnjega se ne vem, kaj bom naredila:)

2. Septembra (torek) se cimpreje odpraviva iz Allentowna proti New Yorku, kjer bova vecino prtljage pustili pri Jasnini kolegici in s sabo vzeli le najnujnejse. Nato se se isti dan odpraviva do Washingtona D.c.

3. Septembra ostaneva v Washingtnu, in naslednji dan odletiva v Miami (mogoce bom celo vidla Horatia, a ga pozdravm;), kjer ostaneva 4 noci. Nato se odpeljeva (ne veva se ali z avtobusom ali z vlakom) proti Orlandu, kjer bova zasli v Disney world, da prebudiva otroka v sebi. Can't wait. V Orlandu se nama pridruzi se Jasnina kolegica, tako da od tam dalje potujemo 3.

Po dveh noceh v Orlandu odletimo v Las Vegas (4 noci), kjer si poleg mesta igralnic (in CSI-ja:) ogledamo se Grand Canyon. Od tam pot proti mestu angelov, Los Angelesu... Hollywood, jst bi se rada naucila deskat (ali vsaj poskusla mal, je treba probat vse:), vidla Hollywood, Beverly Hills, Rodeo Drive... Potem pa spet z vlakom ali avtobusom do San Francisca. Dve nocitvi in spet smo, mislim da 21.9. nazaj v New Yorku. Od kjer bomo zajadrale do Niagarskih slapov, ce bo cas pa tudi do Bostona.


V naslednjih nekaj dneh pa se moram cim hitreje odlociti kaj bom naredila z mojim zadnjim delovnim vikendom:
-Grem delat, da dobim bonus, ceprav mi to niti malo ne disi, kar bi pomenilo, da se moram vrniti v Allentown, mesto, za katerega sem prisegla, da ga ne vidim vec, ko enkrat odidem
- Dam preden grem potovati odpoved z datumom 26.9.2008 in definitivno ne dobim bonusa
- Pa en dan enostavno poklicem, da mi je zmanjkalo denarja za avtobus iz NY do Allentowna, in da pac ne morem pridit delati ali da sem zbolela... Ali pa pac ne grem in upam, da ne bo kaksnih cudnih posledic:)

Tako da definitivno, v vsakem primeru, razen ce se zgodi kaj povsem nepricakovanega, priletim domov konec septembra in ne 15.oktobra, kot je bilo nacrtovano. Tako da tamala si mela prav, ko si rekla, da pridem prej domov:) Ampak tale Amerika je bila res ( vsaj Allentown) dalec od mojih pricakovanj. ne le od tega poletja, ampak na splosno. Ne bom rekla, da je blo obupno, ampak le pricakovanja so bila previsoka in definitivno prevec sanjam... Sem in se vedno bom. Sanje so vedno pri meni, varno shranjene:) Pa jih nobenem ne dan:)



Mislim, da bo tole za danes vse... saj sem bla pridna in sem se razpisala... Zdej se grem pa stusirat in pred TV (sedaj ga imam v sobi in ga prvic odkar sem v ZDA, torej po skoraj 2 mesecih gledam) in cakam, kaj bo nasa plavalka nardila (Ce sm seveda pravo uro izracunala). Pustimo se presenetiti...

Papa
MUA
Katja

Nabiranje energije

Ta teden sem imela 4 dneve prosto, ker sem prejsnji mesec zaprosila za njih mislec, da bom odsla za 3 dni v New York. Bolj kot se je blizal datum sem se sprasevala, iti ali ne?!? In, ko sem zvedela, da je plan glede tega izleta popolnoma drugacen od pricakovanega sem si rekla, da je bolje ostati "doma", kajti raziskovanje in odkrivanje Amerike in upanje, da jo spoznam iz drugacnega (v upanju boljsega) zornega kota, kot jo videvam v Allentownu, se pride, vsaj upam glede na komplikacije z vizo v primeru, da dam odpoved v moji prekrasni sluzbi v Dorney parku. No pa se to je, da sem mislila iti z 12 Ekvadorci in Kolumbijci, kar bi pomenilo poslusanje spanscine ves cas, ki je odkrito povedano ne razumem in jo imam pocasi "poln kufr", da so rezervirali le 8 postelj za 12 ljudi (ostali naj bi spali na plocniku ali kaj?), dejstvo da je vecina izmed njih pod 21 in so imeli namen iti zurat- kako ze? Skratka pri tako velikem stevilu ljudi bi se pojavile le komplikacije kam, kako zakaj. In res ne vem zakaj bi si hotela zakomplicirati zivljenje:) Sem pa prihranla vsaj 200 USD tako, da si bom malo vec privoscila kasneje:)

Tako da sem si vzela cas za zabusavanje, branje knjig (mislim, da sem podrla vse rekorde v stevilu prebranih knjig letosnje poletje, kajti za drugega v vecerih, ko pridem iz sluzbe res nimam enerije), nacrtovanje enomesecnega potovanja, koncno sva se tudi z mami slisali prek Skypa:) Ne bom rekla, da sem sedaj polna energije, vendar sem vsekakor prerojena. Svojo energijo pa bom prihranila za naslednji mesec. In res komaj cakam.



Sem pa dva dni nazaj jedla doma skuhano hrano. Sodelavka iz Portorika, ki se je z mozem in 5-letnim sinom preselila v ZDA 4 leta nazaj, me je povabila na kosilo in je naredila hrano iz njene drzave. Ko je zacela rezati nekaj podobnega bananam (le, da je vecje, zeleno in trdo), sem si mislila... Joj, tega siguro ne bom marala, sploh pa ne zraven mesa. Na koncu pa je bilo tko dobr, da sem se prav najedla. Mogoce je bila ena izmed redkih priloznosti, ko sem imela sanso jesti res dober obrok, preden se vrnem v Slovenijo- do tedaj sta pa se dolga 2 meseca... Sem nekje na sredini mojega poletja.



Po prihodu domov pa najprej malo adaptacije na staro-novo okolje, na casovno razliko (upam, da se bom hitreje navadila, kot sem se po prihodu v ZDA, ko sem bla prvi teden cisto zmesana), malo zuranja, da nadoknadim za celo poletje:), izlet v Egipt, potem pa za knjige- na zalost ne taksne, kot jih berem tukaj, ampak bom mogla mal poprijeti tudi za studijske, ki jih vsekakor ne pogresam kaj dosti:) ampak tudi to je treba...

Veliko ljudi pocasi odhaja domov, kar nekaj jih je tudi ze odslo, mi pa se v ponedeljek selimo v hotel. Imena le tega nam niso povedali, tako da lahko le ugibamo kje je, v kaksnem stanju je, seveda pa niti ne vem, ali bom imela povezavo z internetom po selitvi. Tako, da izkoriscam tolo priloznost za javljanje:) Sem si najprej mislila, koncno malo vec svobode, pa je Ann Jones (ki ureja vse glede mednarodnih studentov) dala komando, da so pravila ista (nic alkohola razen pivo in vino), nobenih obiskov cez noc, in zjutraj bodo celo sobarice preverile vsako sobo ali je pospravljena ali ne. Pocutim se, kot bi bila stara 12 let in bi bila v soli v naravi- z razliko vtem, da tukaj delam, tam bi se pa zabavala:) definitivno bo pa v hotelu se manj zasebnosti, kot jo imamo tukaj- ne da sem pricakovala luksuz!!!- ampak tega, da si bom mogla deliti posteljo s se z eno pa tudi nisem pricakovala...Res pogresam moje stanovanje (no od mami), mojo postlo, mojo kopalnico... Ma vse...

Upam, da jutri zvem kako in kaj je z mojim delom, ali so mi ugodili prosnji za spremembo datumov na pogodbi ali pa dopust v septembro za vsaj 14 dni, da bom lahko potovala po ZDA. Drugace pa je skrajna moznost tudi Kanada. Ampa ne bo isto, kajti sm sem prisla v upanju, da vidim ZDA. Ce bi bil moj namen le pridit sem delat in shoppingirat (nekteri so prilsli le zaradi tega), bi ze zdavnaj dala odpoved, ne pa da delam tukaj polna 2 meseca!!!



Zdaj pa grem se mal ven na soncka brati knjigo (bi lahko po vse brebrani literaturi se sama kaj napisala:), spiti eno kavo (ki definitivno ne disi kot kava, ampak je nekaj najblizjega kar sem nasla da ima vsaj zadovoljiv okus, ker mi nescafe ne disi vec:), se pozanimati glede poste (knjig, ki sem jih kupla definitivno ne bom vrgla stran:)... Planov za kasneje pa se nimam...

Aja tukaj so vse slikice:)Ki so ze nalozene do sedaj:)

http://www.picasaweb.google.si/katka986

Pozdravcke
Katja***