Zadnji dnevi v Allentownu

Kar ne morem verjeti, da sta pred mano se zadnja dva delovna dneva v Dorney parku (ce ne stejem tistih 2 na koncu septembra tik pred odhodom domov:). Nekako sem se navadila na nacin zivljenja, kjer delas od 9.00 do vsaj 19.00, ce ne se dalje. Ne morem reci, da bom pogresala tak tempo zivljenja ali da bi ga hotela se kdaj izkusiti, bom pa definitivno vsaj malo pogresala Dorney park vsakdan.

Predvsem bom pogresala totalno neumne goste, ki ne dojamejo in ne dojamejo, da se moram drzati pravil- ker mi gostje parka ne pomenijo cisto nic in ne vem zakaj bi zaradi njih zgubila sluzbo in ne imela cisto nic od tega (razen vcasih ponujene nekaj podkupnine, tako so obupani, ker morajo njihovi otroci placati polno ceno zaradi velikosti, ki zadosca za "big rides")



Pogresala bom sodelavce- vsakega pomalo, tudi tiste, ki mi niso bili vedno najbolj prisrcu, oziroma niso pustili najboljsega vtisa. Seveda pa jih je vecina ze odsla domov, americani so v veliki meri odsli na fax, tako da ostajajo v veliki vecini le se srednjesolci iz Allentowna in pa studentje iz okoliscih fakultet, ki jih pa niti ne poznam, ker so prisli na novo.

Pogresala bom tistih nekaj prijateljev (ne znancev) s katerimi sem prezivljala proste trenutke. Obljube, da obiscemo drzave iz katere prihajojo so se sklenile, ampak kdaj bo cas, kdaj bodo financna sredstva omogocala ponovne lete v ZDA, Latinsko Ameriko... Za Evropo ni nekih vecjih tezav:)

Ne bom pa pogresala Dorney parka kot sluzbe. Njihova organizacija je na podnu, skrb za delavce pomanjkljiva oziroma je sploh ni. Saj razumem, da so stranke na prvem mestu, ampak njihova oprema je za v srednji vek. Z boljso tehnologijo bi definitivno potrebovali manj delavcev, kolone bi bile manjse, zaposleni bi se lazje smehljali el dan. In posledicno bi se tudi gostje parka boljse pocutili, ce ze ne drugega:)

Ampak ne glede na to kaj vse bom tukaj pogresala, pa se to ne more primerjati s tem, da pogresam Slovenijo in vse kar spada zraven. Ne toliko dezelo, ampak ljudi, ki jih imam rada (in upam, da tudi obratno:)

Ampak v torek grem novim dogodivscinam naproti. Prva postaja je Washington D.C, kjer ostaneva le 2 noci, tako da bo treba izkoristit dan od ranega jutra do vecera:)



Kaj se dogaja, kje sem (smo), kaksna nova slikica... Bo, ko bo cas, energija... Ampak obljubim, da se bom potrudla... mogoce ne bom napisala nekih izcrpnih porocil, ampak vsaj malo na kratko:) Vec pa v sloveniji, kjer pristanem na Brnikih 1.10 ob 10:45... :)

Do takrat pa keep in touch prek svetovnega spleta:)

Pozdravcke iz Allentowna:)

Katja