
Ta teden sem imela 4 dneve prosto, ker sem prejsnji mesec zaprosila za njih mislec, da bom odsla za 3 dni v New York. Bolj kot se je blizal datum sem se sprasevala, iti ali ne?!? In, ko sem zvedela, da je plan glede tega izleta popolnoma drugacen od pricakovanega sem si rekla, da je bolje ostati "doma", kajti raziskovanje in odkrivanje Amerike in upanje, da jo spoznam iz drugacnega (v upanju boljsega) zornega kota, kot jo videvam v Allentownu, se pride, vsaj upam glede na komplikacije z vizo v primeru, da dam odpoved v moji prekrasni sluzbi v Dorney parku. No pa se to je, da sem mislila iti z 12 Ekvadorci in Kolumbijci, kar bi pomenilo poslusanje spanscine ves cas, ki je odkrito povedano ne razumem in jo imam pocasi "poln kufr", da so rezervirali le 8 postelj za 12 ljudi (ostali naj bi spali na plocniku ali kaj?), dejstvo da je vecina izmed njih pod 21 in so imeli namen iti zurat- kako ze? Skratka pri tako velikem stevilu ljudi bi se pojavile le komplikacije kam, kako zakaj. In res ne vem zakaj bi si hotela zakomplicirati zivljenje:) Sem pa prihranla vsaj 200 USD tako, da si bom malo vec privoscila kasneje:)
Tako da sem si vzela cas za zabusavanje, branje knjig (mislim, da sem podrla vse rekorde v stevilu prebranih knjig letosnje poletje, kajti za drugega v vecerih, ko pridem iz sluzbe res nimam enerije), nacrtovanje enomesecnega potovanja, koncno sva se tudi z mami slisali prek Skypa:) Ne bom rekla, da sem sedaj polna energije, vendar sem vsekakor prerojena. Svojo energijo pa bom prihranila za naslednji mesec. In res komaj cakam.

Sem pa dva dni nazaj jedla doma skuhano hrano. Sodelavka iz Portorika, ki se je z mozem in 5-letnim sinom preselila v ZDA 4 leta nazaj, me je povabila na kosilo in je naredila hrano iz njene drzave. Ko je zacela rezati nekaj podobnega bananam (le, da je vecje, zeleno in trdo), sem si mislila... Joj, tega siguro ne bom marala, sploh pa ne zraven mesa. Na koncu pa je bilo tko dobr, da sem se prav najedla. Mogoce je bila ena izmed redkih priloznosti, ko sem imela sanso jesti res dober obrok, preden se vrnem v Slovenijo- do tedaj sta pa se dolga 2 meseca... Sem nekje na sredini mojega poletja.

Po prihodu domov pa najprej malo adaptacije na staro-novo okolje, na casovno razliko (upam, da se bom hitreje navadila, kot sem se po prihodu v ZDA, ko sem bla prvi teden cisto zmesana), malo zuranja, da nadoknadim za celo poletje:), izlet v Egipt, potem pa za knjige- na zalost ne taksne, kot jih berem tukaj, ampak bom mogla mal poprijeti tudi za studijske, ki jih vsekakor ne pogresam kaj dosti:) ampak tudi to je treba...
Veliko ljudi pocasi odhaja domov, kar nekaj jih je tudi ze odslo, mi pa se v ponedeljek selimo v hotel. Imena le tega nam niso povedali, tako da lahko le ugibamo kje je, v kaksnem stanju je, seveda pa niti ne vem, ali bom imela povezavo z internetom po selitvi. Tako, da izkoriscam tolo priloznost za javljanje:) Sem si najprej mislila, koncno malo vec svobode, pa je Ann Jones (ki ureja vse glede mednarodnih studentov) dala komando, da so pravila ista (nic alkohola razen pivo in vino), nobenih obiskov cez noc, in zjutraj bodo celo sobarice preverile vsako sobo ali je pospravljena ali ne. Pocutim se, kot bi bila stara 12 let in bi bila v soli v naravi- z razliko vtem, da tukaj delam, tam bi se pa zabavala:) definitivno bo pa v hotelu se manj zasebnosti, kot jo imamo tukaj- ne da sem pricakovala luksuz!!!- ampak tega, da si bom mogla deliti posteljo s se z eno pa tudi nisem pricakovala...Res pogresam moje stanovanje (no od mami), mojo postlo, mojo kopalnico... Ma vse...
Upam, da jutri zvem kako in kaj je z mojim delom, ali so mi ugodili prosnji za spremembo datumov na pogodbi ali pa dopust v septembro za vsaj 14 dni, da bom lahko potovala po ZDA. Drugace pa je skrajna moznost tudi Kanada. Ampa ne bo isto, kajti sm sem prisla v upanju, da vidim ZDA. Ce bi bil moj namen le pridit sem delat in shoppingirat (nekteri so prilsli le zaradi tega), bi ze zdavnaj dala odpoved, ne pa da delam tukaj polna 2 meseca!!!

Zdaj pa grem se mal ven na soncka brati knjigo (bi lahko po vse brebrani literaturi se sama kaj napisala:), spiti eno kavo (ki definitivno ne disi kot kava, ampak je nekaj najblizjega kar sem nasla da ima vsaj zadovoljiv okus, ker mi nescafe ne disi vec:), se pozanimati glede poste (knjig, ki sem jih kupla definitivno ne bom vrgla stran:)... Planov za kasneje pa se nimam...
Aja tukaj so vse slikice:)Ki so ze nalozene do sedaj:)
http://www.picasaweb.google.si/katka986
Pozdravcke
Katja***
4 comments:
Živjo. Si se končno le zbudila iz tega ameriškega sna in nam spet nekaj napisala. Malo čudno je tisto, da si boš morala ne le sobo ampak tudi posteljo deliti z nekom. Izgleda, da hočejo z vami imeti čimvečji zaaslužek in še komu bo ob "vaši" skromnosti zažvenketalo v žepu. Ne daj se Katja.
Če bi me vprašala za mnenje, bi ti tudi jaz svetovala Kanado. Sicer ne vem zakaj, ampak ko berem tvoje poste, se mi zdi, da imaš te Amerike že vrh glave. Premisli, če imaš dovolj časa in seveda denarja.
Lepo se imejta in uživajta. lep pozdrav od vseh Resnikov, Udovičev in Jesenškov.
hei, hei american girl
No bom en post na hitro natipku, da ne bo zgledal, da ne spremljam bloga; redno, prsežem;) Vidm, da se maš "kar" lepo zadnje cajte sploh pa v službi:))). Ej kaj pravš na to, da bi šli v Gardaland ko se vrneš :D.šala. Kot najbrž veš zamujaš zagorsko;)hh; mah ne sekiri se itq bo dež, tko k učiri...
nč lepo se mej še naprej, pa ne pozabt na 10 ameriških zapovedi, hh
God bless you! ;)
T
p.s. Če boš kej na Skypu, ring me;)
pozdravcke vsem...
Da na hitro odgovorim:)
Zdenka, pozdravcke nazaj, kam in kako bom napisala danes na blogu:)
Violeta, lepo da si nazaj. Ce bos mela v torek kaj casa, da se slismo prek MSNja javi, ker mam frej dan. Enako velja za tebe Tadej:) Gardaland pa naj vsaj do spomladi pocaka.:)
Papa
Katja
Sem prebrala vse mejle, sprintala, kar si naročila, na ameriški ambasadi preverila... bom na mejl pisala malo kasneje, ker je toliko. Pa poslala bom tudi. Kar se pa Tadejeve ideje o Gardalandu tiče, pa ni slaba. Sploh pa je baje nekje bližje tudi en ful dober (nov) adrenalinski park. Gremo?
Lepo se mej. Se jutri slišiva. Pa pakete s knjigami in vsemi težkimi stvarmi prični pošiljati domov. Boš imela manj za seliti... Sploh ne vem, kaj čakaš (saj vem, da moram en paket prestreči...). LP, rtm
Post a Comment