Se sem tukaj, niso me odrezali od sveta

Hey hey:=)

Vidim, da me nekateri pogrsate, drugi pa sploh ne mislite name:=) Najprej opravicilo tistim, ki so zastonj cakali na post na blogu in odgovore na maile, ampak. Racunalniki v studentskem domu so zasedeni ves cas (so 4je racunalniki za cel studentski dom, kar je priblizno 150 punc) ter moj urnik, ki mi je ta teden vzel cele dneve- tudi ce nisem delala min 10 ur sem zacela delat ob 12.00, kar je pomenilo da od dneva nimam nic...Tako da, oprosceno?

Sem pa razumela mamin skrb, ko mi je vceraj poslala SMS, kaj je z mano, da se nic ne javljam, saj sem danes prebrala Jano v kateri je zgodba slovenke, ki je sla delo v Nemcijo in je namesto gostinstva delala neprostovoljno kot prostitutka. Tako da ce si brala Jano mami ne skrbi, ker resnicno delam za blagajno in kasiram vstopnino za dorney park ne za spolne usluge, tako da ni skrbi.



Hmmm... Kaj je novega?!?Delo je kot obicajno, prvic sem vceraj delala 12 urno izmeno (jo ponovim jutri). Cez dan je vredu, veliko folka kupuje vstopnice, po 18.30 pa se yacne tuga. Najhuje pa je zadnjo uro in pol, ko sem edina, ki prodaja vstopnice in seveda je guzva bodocih kupcev ogromna 2,5ure pred zaprtjem parka. Skratka dolgcas. Ko bi nam vsaj dali kaj dodatnega za delati, da bi cas hitreje minil, ampak ne- ti lahko le sedis in cakas stranke (ce imas sreco ti dajo v kabino se enega sotrpina in se lahko vmes vsaj pogovarjas prej pa upas, da je ta oseba zanimiva). Tako da... Moje delo... Ne bom komentirala, ampak ni ravno zanimivo. In danes je bila prva placa. Me je jutri kar strah sluzbe, ko dobim obracun, ker so eni iZ Ekvadorja pobrali skoraj polovico place za davke, stanovanje in ne vem kaj se vse. Vem, da mi bodo odbili od place davke, najemnino ya ta neumni studentski dom (ki je absolutno previsoka za to kar dobimo, je cca. 50USD na teden) ter stroske uniforme in nakupa posteljnine... We'll see, ampak mislim, da se nas je vecina ze navadila, da placujemo zato, da lahko delamo.

Dost od sluzbe. Sem pa spoznala nekaj kar vredu folka. Vecina je juzno americanov, nekaj Rusov, Kazahstancev, Poljakin, 2 Hrvata, 2 Britanki ), tako da dolgcas ni, a tudi kaj posebno zabavno v tem ameriskem mestecu ni. Danes smo sprasevali okrog kaj se kaj dogaja in so domacini povedali, da nic, da je treba iti vsaj do Betleheema, mesta, ki je od Allentowna oddaljen cca 20min z avtom, katerega seveda ni (le kje je moj rumenko???), tako da si lahko predstavljate, kaj je z mojim najboljsim poletjem... Ampak na koncu, ko bom potegnila crto, bom ugotovila, da je bilo res najboljse, ne glede na vse. Res, da so zaposleni tukaj v vecini mlajsi od 20 let, saj se najde tudi kaksna starejsa oseba ampak redko, da je studentski dom v KU'''' (sem prestela vse hladilnike in jih je 6 za vse prebivalke, da je sluzba dolgocasna, ampak vsaj nekaj denarja upam da se bo nabralo, da bom lahko potovala), da ni nekih zurk, ki sem jih tukaj pricakovala (razen ob sredah in petkih, povem kasneje), da ni nekih dobrih tipov, vsaj ne po mojem okusu (vecina je, kot ze povedano iz Latinske Amerike, po mojem okusu so definitivno presuhi in veliko premladi), ampak vsako jutro ko se zbudim pomislim na september in oktober in na denar, ki ga bom lahko prihranila, ker ne bom tolk zurala, ter na potovanje, kaj bom vidla, dozivela... Tako da se prebijem skozi sluzbo, pozabim na svoja definitivno prevelika pricakovanja preden sem prisla v to obljubljeno dezelo, se spomnim, kaj vse imam v Sloveniji, se nasmejim in vstanem (dosedaj mi celo se ni uspelo zaspati v sluzbo). Tako da... Malo nezadovoljna, ampak nikakor nisem obupala, da me bo ta Amerika presenetila nekje v teh 3. mesecih in pol, ki so se ostali.

Ko smo ze pri tem hkrati ne morem verjeti, da sem tukaj sele 14 dni, saj se mi zdi cela vecnost odkar sem se poslovila od vseh, se micken zjokala... Ampak mi hkrati ni zal, da sem odsla- sla sem v neznano, prvic cisto sama v svet, brez da bi kogarkoli poznala, preletela ocean, se ne zgubila v New Yorku, spoznala nove ljudi (in se vec jih bom), kajti v Ameriko sem odsla iskati nove iskusnje, pricakovala sem najboljse, jih kovala v zvezde, mislila, da bo popolno, kot sem si zamislila po zgodbah in filmih, ampak nic v zivljenju ni kot si zamislimo in tudi tukaj ni. Ampak iz vsake stvari se najde nekaj dobrega. Kaj bo to v teh 4 mesecih se ne vem (vsaj ne vsega), ampak kot sem ze rekla, nikoli mi ne bo zal ne denarja niti casa.

Okay, po telem filozofiranju nadaljujem, kljub temu da je ura ze ena zjutraj, vi se pa pocasi ze zbujate.

V sredo sem koncno odsla na eno zurko v bar (mogoce disco) imenovan Little Joe, kjer so ob sredah veceri latinske glasbe (salsa, njihovi hiti ipd.) in je seveda polno folka iz teh drzav, ampak pridejo tudi drugi zaposledi.
Na vsake pol ure, od enajstih zvecer pobira kombi zaposlene, da jih odpelje do t zurke. Kombi je za 14 ljudi, ampak v sredo nas je na postaji cakalo cca 35 punc in seveda nobena ni zelela ostati tam dalj casa in priti kasneje na zurko. Voznik pa tudi ni imel nic proti in nas je odpeljal v to gostilno kaksnih 20 min voznje stran. Lahko si predstavljate smeh opazovalcev, ko nas je toliko priplezalo iz kombija:)
Prisla sem tudi do mojega tako zeljenega piva in moram priznati, da ni tako napacno, naplesala sem se in kot ponavadi je blo konec vsega, ko je najboljse in seveda se Litlle Joe zapre ob 2 zjutraj... Jao sem pogresala Francita, kjer bi lahko bila se 3 ure dlje. In potem cakanje 2 uri, ker smo mogli znotraj pocakati kombi, ki je najprej odpeljal mosko populacijo do njihovih domovanj (ali americani se niso slisali, da imajo dame prednost???) tako da sem bila v postelji sele po 4tri uri, ob 7:30 pa auf, ker je bilo treba biti ob 9:00 v sluzbi, ampak mi je kljub glavobolu po le 2 pivih uspelo in hkrati tudi uspelo oddelati 12urni delavnik v dezevnem dnevu- na tak dan si lahko stevilo obiskovalcev v zabaviscnem parku predstavlja vsak...

Ko sem prisla domov- trenutno je to moj dom, ampak upam da me moj moj domek, k ga mam tolk rada se vedno caka v Sloveniji- sem pa koncno, po 14 dnevih, razen v trenutkih, ko sem govorila sama s sabo, lahko govorila v slovenscini- prisla je Jasna, ki je hkrati tudi moja cimra v tem studentu. Zgleda, da Slovakinja, ki bi morala pridit prejsnji torek in biti z mano v sobi, ustrasla, ker je slisala kaksna sluzba jo caka v dorney parku:)

Tako, da sva sle zjutraj micken v trgovino, v kateri sama nisem kaj prida nakupovala, razen knjig:), potem pa sva se odlocili in kupili ponev, in nekaj hrane ter si danes prvic skuhali dokaj uzitno hrano. Sva jedli pecen krompir (ki ima sladek okus, res nevem kako jim rata) in cevapcice, ki so bili svetlo sive barv, ampak "pojedljivi". Ko sem vidla pa une tamickene paradajske (mami ve o cem govorim, kajne?) so se mi kar sline zacedile, zgladali so res uzitno. Ampak po dveh gnilih paradajskih so vsi romali v kos in mislim, da jih na mojem jedilniku ne bo vec. Je bila pa paprika za to bolj uzitna, a bova z njo zelo varcni, saj o 3 paprike (bolj mickene) 4 dolarje.

Avtobusi tukaj sploh ne ustavljajo ce ni na postaji res ogromno ljudi, ampak sva naposled le nasli postajalisce, kjer redno ustavijo in odsli tudi v shopping mall. Peljali sva se skozi mesto, kjer je po slisanem zelo velika stopnja kriminala in niti ni ravno okusno zgledalo vse skupaj. Ampak mall je pa adijo pamet. Ljudje sploh ne hodijo od trgovin pes (je podobno kot bi sli iz Hale A v BTCju do Giga sporta (ali kaj je tista sportna trgovina zadaj zavtom), tako da ta varnost pescev ni ravno preskrbljeno, ampak pozor- imajo signalizacijo na semaforjih kdaj gres lahko cez cesto, ampak le ce pritisnes ta pravi gumb, da pokaze kdaj, sam od sebe je semafor prelen:) Tako, da sva malo soppingirali kupili pa nisva ravno veliko, sem si pa uspela kupit laptopa, tako da ne bo vec nobenih opravicil za nejavljanje iz amerike. Drugace pa sem si bolj ogledovala, le mimo trgovine s knjigami nisem mogla ravnodusno:) Ampak saj trgovine bodo ze se pocakale na kak dan ko bo vec casa.

Sem se oddolzila za nekajdnevno nepisanje??? I hope so... Jutri pa res dobite slikice (oziroma ze danes za mene). Kaj se pa kaj novega v Sloveniji dogaja, a je Zagorje se kar tak zaspano, kdaj je finle EURA ipd... Let me know:)

Zdaj se pa jaz pocasi poslavljam, sam imam danes spet 12 urni delavnik, da o urniku za naslednji teden sploh ne govorim ker je ... Bljak bljak, saj imajo americani dan neodvisnosti, ce kdo ne ve 4th of July in je park odprt vec ur kot obicajno, kar hkrati pomeni vec dela kot obicajno in manj prostega casa- prost dan imam sele v nedeljo.

Tako da DOBRO JUTRO SLOVENIJA:)

In LAHKO NOC KATJA

Lupcke in pozdravcke nekje iz amerike

Katja

Zdolgocasenost me daje... In micken utrujenost.

Pa sem speljala prvi teden sluzbe. V smislu delovnih nalog ni naporno, razen skrb, ker delam z denarjem in kreditnimi karticami je vsakdan prisotna. Mi je pa vsec, da sem v stiku z ljudmi, ki hodijo v park. Nekateri so prijazni, drugi ne morejo verjeti, da cena otroske vstopnice ni dolocena glede na leta, ampak glede na visino: spet tretji me hocejo prepricati, da lahko prodam "starlight admission" ze ob stirih in ne sele ob petih kot je doloceno, pravijo da ne bodo nobenem povedali- kot da ne pise na vstopnici?!? Tko da... Mah je vredu.

Edino kar me moti je to, da je zaposlenih prevec ljudi na mojem oddelku (torej admissions) in posledicno vcasih med delovnim casom nimam kaj za delati, ker so odprte vse blagajne... Tako da mi je vmes tudi dolgcas (sploh zadnjic ko sem bila sama v kabini), ce pa je zraven kak zabaven sogovornik pa ni panike (dokler se dva spansko govoreca delavca, ki jih j cca 70% ne dobita na kupu, ker potem lahko le zdolgocaseno gledam v zrak, saj se niti ne trudijo prevec govoriti anglesko).

Urnik za naslednji teden je kr kul. Sicer nimam prevec ur (zaradi ze prej omenjenega prevelikega stevila zaposlenih na mojem oddelku), ampak mi nekako kar pace, da mam dva dni frej. Bom en dan zagotovo sla v shopping in pogledala mal za cunjice in mobitel ter seveda tudi laptop. Bom sicer najprej izpisala cene na netu in nato sla v napad.

Aja moj urnik:)
Pon 09.00-21.00-- torej 12 ur, prvic zame in hkrati tudi prvic na parkiriscu, kjer bom sama in baje je tak dolgcas, da ne ves kaj bi sam s sabo... Borring...
Tor 14.00-22.00-- pobiram vstopnice, delo na nogah na soncu, tako da upam da bom vsaj malo barv imela po osmih urah, we'll see...
Sre 09.00-7.30-- spet parking, ma kje so me nasli. Ce bo v ponedeljek res tak dolgcas ne vem kaj bom... So rekli da si lahko ipod s seboj prinesem, a kaj ko nimam mp3ja s sabo:( Damn.
Cet 09.00-21.00-- koncno na mojem standardnem mestu na vratih:) Upam, da bom imela vsaj druzbo po 3 dneh gledanja v zrak:) Ter urejanje social security number:) In polog denarja na ameriski racun, da koncno dobim kreditno kartico
Petek FREJ: shopping al karkoli mi bo padlo na glavoL ce ne drugega grem v dorney park se mal z vlakci in ostalimi stvarmi vozit in mislim da prva placa:)
Sobota 09.00-21.00 delam na istem mestu kot v cetrtek, zelje iste
Nedelja FREJ: kaj bom pocela se ne vem, ker vsi delajo. Sem sla do supervisorjev in jih prosila ce lahko delam, a ni nobenega prostega mesta, tako da bom vprasala ce je vsaj kdo za zamenjavo, da ne bi delal:) Kdo bi si mislil, da se bom ponudila delat:)

Drugace se pa bolj nic kot kaj dogaja. Hodim v sluzbo in iz sluzbe, malo berem... Se druzim z ostalimi- Tisti iz latinske amerike se drzijo bolj zase in govorijo spanscino, katero slisim vec kot anglescino (tudi na delavnem mestu, mislim da je 80% ljudi v mojem oddelku iz latinske amerike), tako da se ne socializirajo tko veliko z drugimi kot med sabo.

Dva dni nazaj sva sle z eno iz Kazahstana v King'sa (trgovina blizu dorma) in odkrili neko gostilnico in sem si prvic odkar sem v Ameriki privoscila obrok zunaj parka- ubistvu sva obe skupaj jedli eno solato z ribico (in je se ostala) ter spila vsaka po enega mrzlega Heinikena. Sva se naklepetali (glede razlike v solanju, najemnin ipd. v moji in njeni drzavi, njenega fanta, zuranja ipd.) in zaradi tega shoppinga in pircka zamudili avtobus, da bi sli na neko zurko nekje... Ampak so tako ali tako vsako sredo (se vrti glasba latinske amerike, no shit) in petek (elektronska glasba). Naslednjo sredo pa res grem:)

Mislim, da bo to vse... Racunalniki so na polno zasedeni, saj vsak dan pridejo se novi studentje in ni skoraj nikdar prostora, pa se ko dobim racunalnik vrsta caka za mano. Kar je tudi razlog, da se bom malo pozanimala za ta moj laptop. Bi mi prav prisel.

Zdaj pa... Lepe soncne pozdravcke, upam da mate velik snoncka, da mami registrira avto vsakmu po enga lupcka:)

Katja

Nc zanimivega, le vsakdan:)

Vceraj je bil res moj day-off, ampak sem se na koncu odlocila, da bo shopping se mal pocakal (sej se ne morem ze 1 teden nad cunje ipd. spravt) sm pa zato mal uzivala, zabusavala...

Sem pa uspela pridt do trgovine, ki je cca. 10 min stran- King's. Ampak pot do tja- plocnikov ne poznajo (ceprav sem jih danes vidla, ampak na drugi strani mesta, ce mu lahko tako recem:), mislim pa tudi da pescev nisem videla veliko (razen mene), druga stvar, ki je ne poznajo so pa prehodi za pesce- do trgovine sem mogla presckat 3 pasovnico, na mojo sreco je bila vsaj enosmerna:) In ostala sem ziva:) Haha:)

Trgovina pa- Ogromna... Sem sla le po nujne stvari in kaj za brat, ampak sem se, glede na obilico casa ki sem ga imela, ogledala po celi trgovini. Cene so, vsaj po mojem mnenju visje kot prinas (ne veliko, ampak so). Tako zeljeno kavo sem komaj nasla, in se to je le nescafe, ampak sem po 5ih dnevih spet okusla vonj kavice... Mhhhh...

Seveda pa me je (najbolj) zanimal alkohol:) Kaj imajo, kar mi nimamo:) In sem ugotovila, da je boljse vprasanje kaj imamo mi in oni nimajo. Sicer ne vem ali to velja za vsako trgovino tukaj, ampak v tej je bilo alkohola za 1 kvadratni meter. 2 vrsti piva (le ena znamka), ki ga v hladilniku sploh ni in je na voljo le v six packu. Zalostna, da ne bom mogla spit mrzlega pircka sem vseeno tvegala in kupila kar je:) Pridem v studentski dom mal prebiram in ugotovim, da ma pivo le 0,5%alkohola... Jao, sm bla po tistem enem toplem pircku kr mal prbrjena:) Ja itak:) Ostalo, kar so imeli na izbiro alkohola pa so bili se sampanjci in neki narejeni koktaili, ki so zgledali (vsaj po emabalazi zelo okusno), ampak pravila v tem mojem studentu so pac taka, da imas lahko le en 6pack piva ali 1 liter vina pri sebi in se to je dovoljeno piti le v sobi (bog ne daj, da bi pil zunaj na terasi ali v skupnih prostorih)... Cist me je razocarala trgovina na tem podrocju)

Definitivno pa americani ne bodo nikoli lacni, dokler bodo obstajale mikrovalovke. Mislim, da je 2/5 trgovine (vecja je od mercatorja v siski) oddelek z zmrzjeno prehrano- vse dobis. Sicer imamo v dormu mikrovalovko, ampak mi ne disi vsa tista zmrzjena hrana:) Sploh ni kaj uzitnega tukaj- danes sem jedla neke piscancje korkete in sem po 2 korketkih mela dost vsega tko da so ostali romali v smeti. Mislim, da bom kar pri stiroporckih ostala:) Ena vrecka jih se je...

Kaj je se novega... Bolj kt ne nc... Slikce bodo mogle pa se pocakat dokler ne dobim CD, da jih bom lahko downloadala na racunalnih.

Do takrat si pa lohka pogledate kako ta 'moj' dorney park zgleda na internetu!!!

http://www.dorneypark.com/

Grem zdaj se odgovorit na maile, pa mal precekirat kaj se v Sloveniji dogaja in kaj je z "mojimi" Portugalci in Nizozemci na Euru, k mi noben nc ne sporoci:)

LP, pozdravcke in poljubcke v Slovenijo!!!

Katja

PS: Sm zvedla, da nobene ribice nimam vec... Bom kr jokala, kaj pa zdej:) Sorrz Petra, zgleda, da so me tko pogresale, da niso mogle vec...

En par besedic

Trenutno se ne dogaja nic presenetljivega. Danes je bil moj drugi delovni dan- sem bla zaprta v kabinici za dva z enim simpaticnim Kolumbijcem, tko da mi ni bilo dolgcas:) Se manj mi je blo pa vceraj, k sm se smejala clih osem ur, ker je Ekvadorec skos pihal take fore vn:) Tko da. Ne delam na prostem, ampak v kabini 3x2m, ampak je klimatizirana-- hudega mi ni, se najbolj pa mi je vsec ko je velik folka, da imam kaj za pocet:) Denar se mi kar v glavi obraca:) Nekateri so prav smesni, spet drugi zatezeni, ampak nasmeh na licu mora biti pa tko al tko skos:)Jih je nekaj gledelo na mojo ID (na kteri je slika, ime, ime drzave in delovni polozaj) in vprasalo Slovenia? In so razmisljali par sekund ter rekli ah, to je dalec od nas, ni pomembno:) Tko, da niso ravno zemljepisno razgledani. Vecina jih ne ve kje je to, nekateri jo zamenjujejo s Slovasko in vsakemu pojasnjujem rayliko v legi in micken zgodovinsko, ce jih ravno zanima (bi oci in Zdenka mogla bit ponosna na mene:) tko da...Ni dolgcas, razen na trenutke:)

Mam pa micken problemov z omarico, ker mi njihove kljucavnice na kombinacije nikakor ne grejo v glavo in sem zato danes imela le 15 min malice... Ampak se bom ze navadla, nekoc:)

Seveda pa je izmed par 100 studentov tukaj najvec sodelavcev iz Latinske Amerike (Evropejci so v manjsini). Vendar ti ne pridejo v ZDA da bi uzivali, ceprav se mi zdi, da niti tega ne manjka, niti ne pridejo potovat, ampak jim je glavna skrb zasluzek, saj je v njihovih drzavah minimalna mesecna placa 100 USD, tako da jim tukajsnih cca 250 USD na teden (odvisno od stevila narejenih ur) prav pride. In sem se kar malo zamislila, kaj bi v Sloveniji poceli s taksno placo...:( Verjetno stavkali:)

Jutr pa frej dan:) Komaj cakam... Se menim z nekaterimi, da gremo mal v shopping, ampak bomo vidl kaj bo iz tega... Ce ne pa skocim vsaj do trgovinem, ki so pa tako ali tako odprte do poznih vecernih ur.

Aja pa se to... Danes sedim pred kafetarijo za zaposlene, zraven za mizo se usede en crnc (nc posebnga, ni zato omenjen), z lasmi dolgimi 2 max 3 cm, vzame iz nahrbtnika krtaco in... Si zacne cesat lase... :))) Ni lih smesno ko napisem, ampak meni se je kar smesno zdelo takrat, mogoce zate ker sem komaj cakala tus po celem dnevu:)

Tko da... To je za zdajk vse... Mislem, da so prvi dnevi se zanimivi za pisanje postov, ampak se bo verjetno stevilka kasneje zmanjsala in bodo posledicno tud bolj zanimivi:)

Zdaj pa res en lep pozdrav, lahko noc (ceprav verjetno ze vse spite, ker je v Sloveniji ura 3.00 zjutraj, tukaj pa se dan sele pocasi koncuje) pa don`t forger I exist in the other site of the ocean:)

Lupcke v Slovenijo,
Katja

Im here:) In America

Pozdravcke v Slovenijo!!!!

Pa sem le prisla v to Ameriko:) In to brez vecjih pretresov:)

Najprej pa Hvala vsem za petek, za darilo, k si ga bom pogledala, ko mi bo hudo in bom mela domotozje, za fajn vecer... Violeti, Tadeju, Mateji, Stasi, Mami, Petri in o;itu pa hvala tud, da ste mi mahal na avion:) Vidla vas sicer nisem, ampak vseeno:) Upam, da bote tam tud 16. oktobra, pa gremo lohka na pizzo v Botano:)

No tko je blo... Moje potovanje:) Na Dunaju so se mi tiste 3 urce vlekle, kot bi cakala 3 dni, ampak to je mislem, da posledica neprespane noci pred odhodom:) Tko da sm se bolj vlekla iz enga konca na drucga, kt pa hodila, pol sm pa srecno docakala let naprej v New York.

Na avionu sem spoznala dva simpaticna slovencka, ki bosta delala v kampih za otroke (eden v Denverju, drugi v San Franciscu) tako da mi ni bilo dolgcas... Mal smo se pogovarjal, sama se prebrala skoraj dve knjige (tko da jih dobite kmalu nazaj v Slovenijo) pa je ze bil New York:)

Kjer pa je blo mal komplikacij, ker sem narobe razumela, kje je avtobusna postaja--> carina je bla mim 1,2,3, carinik je bil njami:) Pol pa iskanje avtobusne postaje na Manhattnu-->cca 45 min z avtom, ura je bla 15.45, ob 17.00 sm pa mela avtobus do Allentowna... Kaj nardit?! V NY nism mela ravno zelje iskat prenocisca, zato sem reskirala 50 USD in se odpeljala do avtobusne postaje, ki je bla ogromna in hvala bogu, da nisem sla z avtobusem-- nasla bi jo, ampak verjetno prepozno:) Majo pa razvito posebno tehniko kako razvrscati potnike ze pred odhodom-- najprej spustijo noter tiste z najbolj oddaljene postaje ipd... In tako so se ze na avtobusni postajo nardile tri vrste, ceprav so kasneje vsi sedeli kjer so hotli:) Sem se pa mal nasmejala kake pihajo vn:)

Ko sem se vsedla v avtobus sem poklicala v Dorney Park in jih sporocila, da prihajam po planu--> pripeljemo se na mojo postajo 15min prekmalu, usedem se na kovcek (hvala bogu, da sem svoga plasticnega vzela) in cakam... Mine 30min poklicem, se nihce ne javi... Se malo cakam, ista zgodba... Po eni uri koncno dobim nekoga, s katerim se vec kot ocitno nisem prej menila in spet ponovim vse... In mi sporocijo, da nekdo pride... Vmes me je ze malo skrbelo, da bom mogla noc preziveti na avtobusnem postajaliscu...

Ampak konec dobro vse dobro... Odpeljejo me najprej v Dorney park, da je Ga.Jones vzela kljuce mojega studentskega doma in se odpeljemo k mojem bivaliscu do 1.septembra, ko me (nas) bodo napodili ven, ker pridejo studentje:)

Tko da sem svojo novo postlo vidla sele okrog 22.00 in je... Hmmm... Kaj naj recem- definitivno manjsa od moje, in na visini 1 metra:) Vsa navodila ipd. pa so prepovedi in zapovedi:) Hodniki in vse pa kot v osnovnih solah- metuljcki, slikice, cebelice... Simpaticno... Okolica- vse je zeleno, nikjer nobenih avtomobilov (razen od nekaterih zaposlenih in obcasnega avtobusa, ki nas ospelje v sluzbo), edini zvok ki sem ga slisala zjutraj so pticki in sem se vprasala-- To je Amerika?

Mislim pa, da mi nobeden ne bo verjel, ce napisem, da sem vstala ob 3.30 zjutraj, brez budilke... Okay, sej vem, da je casovnega zamika 6 ur, ampak vseeno po skoraj dveh dnevih brez spanja sem se bala, da ni niti najmanjse moznosti, da se zbudim do 10.30, ker sem mogla bit ob 11.15 bred domom, da ujamem avtobus.

Tko, da sem se zjutraj dolgocasila-- seveda so vsi se spali, jst sm se pa setala sem in tja. Orientation je bla kul, povedal so kako pa kaj, uniformo mam, delat pa se nism zacela ( se pa ta orientacija steje kot delavni cas), tko da mam narjenih par urc. Nadaljujem zjutraj:)

In najpomembnejse--> Zastonj se lahko vozim z vsemi napravami v zabaviscnem parku in ugante, kaj sem do zdajle pocela??? Kul res... Ni da ni:) Pa ne sam to- ce bom med potovanjem opazila se kak zabaviscni park iz te verige (so razprseni po celi ZDA0 mam tud tam zastonj vstopnino:)Kaj vec si se lahko zelim?! Ja no mal vecjo placo:)
Po prvi placi pa dobim 4 brezplacne vstopnice za obisk dorney park & wildwater kingdom-- ce pride kdo k men na obisk ma zastonj, prodat jih pa ne smem:)

Zdaj sem pa spet v studentskem domu, jezna ker ni blo nobenih gostilen, kjer bi se lahko vsedla, si narocila pivo, ki bi po tem peklensko vrocem dnevu res pasal--> v parku ga strezejo le v eni gostilni, pa se tam ga ne smem piti ker sem usluzbenka in bi bilo proti nacelom... Tko da... Mi ne preostane nic drugega, kot da grem po pollitersko flasko vode:) Ali cocacole-- mislim pa da bom v tem primeru ostala na vodi:)

Ja to bi blo to... Slikce dobite mogoce se dones (od petka, nekaj sem jih pa tud tukaj ze naredila) po ameriskem casu seveda- vse je pa odvisno od casa in zasedenosti racunalnikov- kar me omejuje dokler si ne kupim laptopa!!!

Tko da- lepe pozdravcke, mam vs rada pa en micken vs tut pogresam:)

Papa

Katja

PS za Mami: Kva je z avtotam??? Aja pa sorrz k sm vceri mal racun za telefon nabila, ampak so bli vsi klici nujni!!!:))))))))

Counting days

Pravijo, da si je med učenjem treba vzet mal pavze in jst sm si jo res par minutk, da sem tolo "pesmco" k sm jo zadnjič pred spanjem skracala sm "prpostala":) K lih odštevam dneve jih je le še sedem- naslednji teden takle čas bom že v Ameriki, potovala iz New Yorka v Allentown, moj "dom" v naslenjih mesecih...

Če je mal napak (slovničnih) se opravičujem, ampak zato tud grem v ZDA- da se moja angleščina vsaj mičken izboljša:)

COUNTING DAYS

Yesterday, when I was counting days
everything seemed so far away.
Long sunny days, lonely cold nights-
with me wishing I could speed the time.

Today I am counting again,
one day less,
and I can hardly wait
passing those fifteen days.

Tomorrow story will be the same,
and every day after day
'till friday thirteen
won't come in my way-
my last day.

Some tears, lots of smiles,
empty glasses-
I REALLY HOPE GOODBYE WILL GO THAT WAY!!!

Fajn se mejte, pa se vidmo!!!

LP,
Katja