Monday, September 22, 2008

New York I

Pa je minil prvi dan New Yorka, ce ne stejem vceraj, k je po pristanku aviona sledilo bolj kt ne setanje naokrog potem pa tezko pricakovano spanje. Saj avionski sedezi definitivno niso kot domaca postelja (no tudi sobe v hostlu se ne morajo primerjati:)

Danes smo zjutraj sle na Statue of liberty in Ellis Island. S kipa svobode se je razgled na Manhatann in tudi New Yersay, Ellis Island je pa bolj kt ne muzej. Nato pa so sle Urska in Jasna za sebe, jst pa sem si sla pogledat ameriski sportni muzej, nato pa sem sla do prizorisca teroristicnega napada 11. septembra 2001. Sprva sploh nisem bila prepricana ali sem na pravem mestu, kajti tam kjer naj bi po zemljevidu bil je bilo gradbisce, kjer sedaj ponovno zidajo dvojcka, ki bosta imela na dvoriscu spomenik preminulem v tem teroristicnem napadu. Nato sem zavila v muzej, ki so ga ustanovili svojci umrlih oz. ljudje, ki so povezani z napadom na dvojcka.Zgodbe, slike, kratki dokumentarni filmi... vse to ti stopi do srca.

Pripovedovanje zenske, ki je izgubila moza; moza, ki je izgubil zeno, ker je bila na napacen dan v World trade centru; mame, ki je izgubila sina gasilca tistega dne. Ko pripoveduje o zenski, ki je v petih letih pred napadom dvakrat prezivela neko redko obliko tumorja, in je bilo v avgustu 2001 koncno vse vredu. S fantom sta se oktobra nameravala porociti... potem pa pride smrt zaradi cisto drugacnega vzroka. Ali pa nekdo, ki je bil v letalu, ker je hotel biti eno uro pred njegovim letom doma, in je zamenjal polet.

Zgodb mnogo in vsaka me je posebaj presenetila. Americani si mislijo, da je to tragedija amerike, ampak mislim, da je nasje novica takrat sokitala prav tako kot americane, ceprav se to ni zgodilo na nasem kontinentu, se manj pa v nasi drzavi. Vse to mi bo ostalo v spominu.

Mogoce imajo tale 11. september nekateri za promocijo, ampak slisati zgodbe, videti slike, govoriti z osebami, ki so vpletene... Vse to je nekaj, kar ne zacutis, ce ne slisis...

Po tem sem odpeketala se do cerke sv. Paula, kjer so pomagali, hranili resevalce, gasilce, policaje po dolgih urah resevanja, City halla in city hall parka, do court housa, ogledala sem si Wall street, Battery park, NYPD police memorial (jutri grem se v muzej, ki je bil danes zaprt), videla Brooklyn bridge...

Jutri pa se ne vem. Bom sla zjutri na kavico in se odlocila.

Napisem se kaj preden pridem domov. Se dober teden... Do takrat pa pozdravcke:)

Katja******

5 comments:

mami said...

No, pa sem enkrat prva (če ti je že dolarčkov za smsje zmanjkalo). Komaj čakam, da prideš. Predvsem pa se pozdravi, saj imaš zdravila s seboj... Pa čaji tudi pomagajo... predvsem veliko tekočine (prave, za pozdravit). In lepo se mej. Jutri upam, da se nama bo uspelo slišati. rtm. Lubčke. mami

zde said...

Nismo pozabili nate. Vendar nekako nisem odprla tvojga bloga. sem mislila, da si brez računalnika. No pa mi je T. razložil, da se motim.
Zanimiv, lep in poučen opis tvojega videnja 11.septembra. Napiši še kaj preden prideš domov.
Lepo se imejte. Zdenka in ostali

Violeta said...

Še 7-krat grem spat, pa se vidmo, wow... Kavico si pa le prvoš:))
CMOK

katka said...

Hey...

Zdenka, me veseli, da se kar beres:) Se vidimo naslednji teden...

Mami- bom zdrava do takrat k pridem domov, no worries...

katka said...

Aja, vio... Kavica bla, sam definitivno ne tolk dobra kt doma...:) Sm pa dobila dons vabilo, da priletim v Georgio in se porocm in mam otroke:) Se tuhtam, misls, da bi mel dobro kavo??? Haha...

LP, Katja